Primorski dnevnik, 1. november 1990
Orientiring
Orientiring čudovitem naravnem okolju doline reke Glinščice so prejšnjo nedeljo izvedli 1. zamejski orientiring, ki ga je priredil Mladinski odsek SPDT. Krasno sončno vreme je nedvomno pripomoglo k uspehu prireditve, saj se je na startu, ki je bil na Gorici v Boljuncu, zbralo ob 8.30 kar štiriinštirideset tekmovalcev, ki so sestavljali 15 skupin. Skupine, ki so štartale s presledkom času petih minut so morale v najkrajšem času preteči oz. prehoditi progo, ki jo je označevalo sedem kontrolnih točk. Le-te so bile označene na topografski karti, ki so jo tekmovalci dobili pred štartom. Tako se je prva točka nahajala na gradu nad Zabrežcem, druga pri predorih stare železnice, tretja na Veliki steni nato pri Botaču, pri cerkvi na Pečah, na obeležju Comiciju in pri strugi reke Glinščice. Končna lestvica je naslednja (?označba pri nekaterih časih označuje čas s penalizacijo): 1. skupina Fachin-Suhadolc čas 2.06; 2. Pahor-Sušič 2.11; 3. Piščanc-Jerič-Cej-Italiano 2.25; 4. Jagodic-Zuppin-Semen 2.32; M. Šuber- V. Šuber-Ferluga 2.32; F. Ruzzier-G. Ruzzier-Renko 2.33; Lovriha-R. Kocjančič-S. Kocjančič-Kusin 2.40; 8. Menegatti-Morgan 2.42; 9. Vecchiet-Kovačič-Bukavec-Vidali 2.50; 10. Maver-Šušič 3.19; 11. Pahor-Škabar 3.270; 12. Spetič-Andolšek 3.39(*); 13. Kosmin-Pahor-Peršič 3.58(‘); 13. M. Petelin-M. Petelin-Germani-Buda 4.03(‘); Diskv. Cvelbar-Jerman-I. Hrovatin-A. Hrovatin.
Ob zaključku je bilo vsem udeležencem poskrbljeno s čajem in kosilom, pred nagrajevanjem pa so organizatorji prikazali video, ki so ga bili med tekmo posneli na skrivaj pri kontrolnih točkah.
Zaradi uspeha, ki je doživelo tekmovanje, in velikega zanimanja za to novo športno panogo, so se člani Mladinskega odseka domenili, da bodo pobudo ponovili verjetno že prihodnjo pomlad. Pri tem pa bi se radi zahvalili Kulturnemu društvu F. Prešeren za sodelovanje in vsem tistim ustanovam in trgovinam, ki so prispevale za to prireditev.
Martinovanje
Slovensko planinsko društvo Trst vabi vse svoje člane in simpatizerje na martinovanje, ki bo v nedeljo, 11. novembra, v Spodnjem Tarbiju v Beneški Sloveniji. Odhod z avtobusom s Trga Foro Ulpiano v Trstu, ob 8. uri, iz Sesljana pa ob 8.30 Vpisovanja v uradu USŠDI, Ul. Sv. Frančiška, 20 (tel. 747303). Cena izleta je 15.000 lir. Izlet vodi Aleksij Civardi, ki daje vsa potrebna pojasnila na tel. štev. 415336.
Markacijska akcija
V soboto, 3. in v nedeljo, 4. novembra, bo stekla akcija za markiranje Vertikale SPDT. Odsek iz Cerovelj do Doberdoba bo treba samo dopolniti, na novo pa bo treba markirati odsek iz Doberdoba do Rubij in iz Sovodenj do Gorice. Kdor bi želel sodelovati, naj se javi kar po telefonu pri Petru Suhadolcu (040/211232).
Predavanje
V četrtek, 25. oktobra, je bilo v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje v novi sezoni SPDT na temo “Znamenite rastline na Slovenskem”. Predaval je univerzitetni profesor dr. Tone Wraber, ki je na zanimiv način povedal kako je prišlo do odkritja nekaterih rastlin in kdo jih je našel. (R.D.)
Slovenski osemtisočakarji
Doslej se je že trideset Slovencev povzpelo na kak osemtisočak. Zadnji je Janez Jeglič, ki je kot član odprave Alpe Adria Sagarmatha osvojil streho sveta skupaj z Marijo in Andrejem Štremfljem. Za Marijo je to drugi osemtisočak, obenem pa je ona edina jugoslovanska alpinistka, ki se je dvignila nad 8000 m. Andrej pa je tokrat šestič stopil na osemtisočak in je po številu takih vzponov drugi v Jugoslaviji. Prvi je Viki Grošelj, kijih ima za seboj že osem in je začel z Makalujem leta 1975. Najbolj uspešen je bil pred enim letom, ko je od 5.11.1988 do 20.10.1989 opravil 4×8000. Po tri jih imajo Nejc Zaplotnik (pok.), Pavle Kozjek in Tomo Česen. Na dveh so bili Stane Belak, Bogdan Biščak, Jože Rozman, Marija Štremfelj in Iztok Tomazin.
Po en osemtisočak ima za seboj dvajset Slovencev, sem štejemo tudi našega Duška Jelinčiča, ki je stopil na Broad Peak 1. 1986.
40 let Anapurne prvega osemtisočaka
Pred 40 leti (3. junija 1950) sta Maurice Herzog in Louis Lachenal v težkih pogojih in ostrem mrazu stopila na vrh Anapurne (8075 m). Z osvojitvijo prvega osemtisočaka od štirinajstih se začenja sodobni himalaizem. Cena podviga so bile amputacije brez anestezije pri obeh prvopristopnikih.
Štiridesetletnico osvojitve so z velikim tri dni trajajočim slavjem proslavili letos poleti v Chamonixu. Med povabljenci so bili vsi prvopristopniki štirinajstih osemtisočakov od sira Edmunda Hillaryja do Reinholda Messnerja.
Praznovanje se je zaključilo z gala večerom, na katerem so podelili šest “zlatih Match”, ki jih je nudil časopis Pariš Match za najboljše dosežke v Himalaji. Na končuje Reinhold Messner izročil Tomu Česnu, ki je prejel tudi en zlati Match, nagrado snežnega leva “Snow Lion Award” v znesku 10.000 dolarjev. Ta nagrada gre mlademu alpinistu, ki je s skromnimi sredstvi in upoštevajoč tradicionalno etiko uresničil velik podvig v Himalaji. (J. B.)
