Alpinistične novice 45/1990

Drugič pozimi v Himalajo

Cilj 6. ZAHE je Anapurna
V šesti zagrebški odpravi je kar šest Slovencev – Več ciljev, najatraktivnejši pa je prvenstveni vzpon prek zahodne stene
LJUBLJANA – V sredo, 7. t. m., bo odšla na pot 6. ZAHE Anapurna I, šesta zagrebška odprava v Himalajo, drugo zimska naših alpinistov v to gorstvo. Njen vodja je Darko Berljak, ki je vodil tudi vseh pet dosedanjih odprav organiziranih v okviru PZ Zagreba.
Ob vodji Darku Berljaku (40) so člani odprave iz Hrvaške Mario Bago (37), Nino Kurtalj (28), Srečko Meič (29) in Branko Šeparovič (44), iz Slo­venije pa Marjan Frešer (37, AO IM­POL), Aco Pepevnik (31, AO Železar), Milan Romih (30, AO IMPOL), Slavko Svetičič (32, AO Idrija), Dani­lo Tič (29, AO IMPOL) in Damjan Vidmar (29, PK Škofja Loka). Ob njih bo v Nepal odpotovalo še nekaj alpinistov (iz Slovenije npr. Alenka Jamnik, članica AO Rašica), za kate­re pa še ni jasno ali bodo lahko tudi uradno sodelovali na odpravi, saj niso bili pravočasno prijavljeni.
Če bo šlo vse kot načrtujejo, naj bi že 13. novembra nadaljevali pot prek Pokare in Kali Gandaki in okoli 23. novembra naj bi bili na mestu predvidenem za bazni tabor (5350 m) pod SZ grebenom Anapurne (8091 m).
Kako bodo uresničili načrte, pa je odvisno od več faktorjev, največ seve­da od vremena (vetrov). Do začetka uradne zimske sezone (1. 12.) se bodo skušali kar najbolj aklimatizirati v okolici Velike Bariere, v naslednjih 14 dneh pa se bodo skušali, najverjet­neje kar po navezah in na alpski na­čin, povzpeti na vrh prek zahodne (prvenstveno) in severne stene (Nizo­zemska smer, 1977). Celo na smuk z vrha in polet s padalom računajo.
Na Anapurno I (8091 m) se je do­slej povzpelo 40 alpinistov prek sever­ne stene, 13 prek južne, 2 po vzhod­nem grebenu in 4 prek SZ stene. Le dva (Kukuczka in Hajzer, 1987) pa sta doslej opravila zimski pristop.
Pristop do baznega tabora, ki so si ga izbrali (ob Miristi Koli) spada med najbolj nezanesljive v Himalaji. Vodi namreč skozi težko pristopen kanjon brez naselij. Od zadnjega (Tatopani, 1190 m) je sicer res le 22 km zračne oddaljenosti, toda opraviti bodo mo­rali kar 7000 m vzpona, če hočejo priti na vrh.
Med šestimi člani odprave iz Slove­nije je, kakor kaže, najbolje priprav­ljen Slavko Svetičič. Pozimi je prese­netil s prvo solo ponovitvijo Harlinove v Eigerju. Potem je na Novi Zelan­diji opravil vrsto prvenstvenih vzpo­nov, kakršnih ni tam doli prednjim še nihče. Dve odlični ponovitvi v Grandes Jorasses … Zadnji mesec pa se je pripravljal v gorah nad Chamonixom. Šest dni je bil npr. v zavetišču Valot pod vrhom Mt. Blanca, na katerega se je vzpenjal vsak dan ne glede na vre­me. V severnem delu (levo od smeri Major) Grand Pilier d’Angle je 11. preteklega meseca opravil prvenstve­ni vzpon Capitan (ED, 90/70-75°, 750 m) in se povzpel še na vrh Mt. Blanca. Pet dni kasneje pa je preple­zal še Centralni ozebnik (60°, 1000 m) v S steni Aiguille du Midi in — vse brez predaha – Super ozebnik (ED, 900 m) v Mt. Blanc du Tacul, pa spet na vrh Mt. Blanca, vse v pičlih 12 urah.

FRANCI SAVENC

• Pri planinski zvezi Zagreba so ustanovili referat za ekspedicije leta 1982 in že naslednje leto so pripravili odpravo na Anapurno IV, na katero so se tudi povzpeli. 2. ZAE je odšla na pot 1985 in odpravila vzpon na Huandoy Este v Peruju. 1986 so preplezali novo smer v J steni himalajskega lepotca Ama Dablama in 1987 novo smer na Ngodžumbo Kang II (7743 m), sosedo mogočnega Čo Oja. 1988 je bila izvidnica pod severno stran Everesta, lani pa je 19 članska odprava ponovi­la Avstralsko smer (1984) v SZ steni Everesta; dosegli so višino 7900 m. Na vrh jim zaradi slabe­ga vremena ni bilo dano, kot no­beni od devetih odprav, kolikor jih je lani jeseni poskušalo s tibe­tanske strani naj višjega vrha sve­ta. Že med povratkom so kovali nove načrte in danes jih je kar osem (od 11) spet v ekipi ZAHE.

Mednarodni zdravniški posvet o medicini v gorah
Sedemnajstega novembra bo v pre­davalnici sodne medicine, Nevrološke klinike v Salzburgu 2. letni zbor Av­strijske družbe za planinsko medicino in medicino bivanja v višini (ADMPV).
Letošnje srečanje je namenjeno po­javom, ko telo odpove pokorščino, in vzrokom, zaradi katerih se to dogaja. Med organizatorji in predavatelji so znana imena iz vrst zdravnikov in dru­gih specialistov GRS Avstrije, Nemči­je in Švice.
Na dnevnem redu bodo naslednje teme:
– Tveganje in odpoved telesnih sil na gori;
– Hipoteze o izčrpanosti in smrti zaradi reševanja v gorah;
– Patofiziološki vidiki, ko odpove­do celice;
– Odpoved organizma v gorah z vi­dika sodne medicine;
– Opremljenost – izšolanost — tehnični vzroki, ko telo odpove po­korščino v gorah;
– Ali trening lahko obvaruje telo pred tem, da bi odpovedale moči;
– Smrt v velikih višinah.
Predavanjem bo sledil redni občni
zbor ADMPV z uvodnim predava­njem znanega alpinista in odpravarja Petra Habelerja: Uspehi in neuspehi na naj višjih gorah.

PAVLE ŠEGULA

Dve novi smeri v Himalaji
Kurtyka in Loretan sta ju splezala na Čo Oju in Šiša Pangmo
KRANJ – Kurtyka in Loretan sta imela v zadnjih treh letih velike načr­te. Dvakrat sta zaman čakala vso se­zono pod zahodno steno K2, vmes je uspela nova smer na Nameless Tower v Karakorumu, na letošnjo leto pa bosta poljski alpinist Wojciech Kurty­ka (človek ki je skupaj z Avstrijcem Schauerjem splezal zahodno steno Gašerbruma IV) in njegov švicarski kolega Erhard Loretan imela lepše spomine. Pred kratkim sta v Nepalu splezala dve prvenstveni smeri.
Najprej sta bila na Čo Oju (8201 m), kjer sta v steni desno od normal­nesmeri (zahodna stena) splezala pr­venstveno smer in za vzpon do vrha (v alpskem stilu) sta porabila 26 ur! Zatem sta se preselila na Šiša Pang­mo in v JZ steni splezala novo smer po velikem ozebniku levo od Sloven­skega stebra (Kozjek-Štremfelj). Pri tem sicer nista dosegla glavnega vrha Šiša Pangme (8046 m), temveč cen­tralni vrh (8030), ki je v dolgem vrš­nem grebenu (ne šteje pa se med stranske vrhove). Novo smer sta splezala v 16 urah.
Loretan je tako s Čo Ojem dosegel svoj 10. osemtisočak (pri tem, da ima še dva stranska), za Kurtyko pa je bil to 5. vrh nad 8000 metri (zraven ima še en stranski vrh, na enem od teh osemtisočakov pa je bil dvakrat).

TOMO ČESEN

Poti po območju Kočevske Reke
Zadnji Planinski vestnik objavlja odlomke pisma predsednika PZS slovenski vladi – Planinci pomagajo odpirati zaprto območje
LJUBLJANA — Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar je letos poleti poslal daljši pismi predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu in ministru za notranje zadeve Igorju Bavčarju.
V pismu Peterletu med drugim poudarja potrebo po ohranitvi ekolo­ško čistih gora, pri tem pa opozarja zlasti na vse bolj žgoč problem, to je pomanjkanje pitne vode. V ta namen je, kot piše Andrej Brvar, slovenska planinska organizacija pripravila nekatere predloge, kot so nadomestitev agregatov z alternativnimi viri energije (sončne celice, veter) v planinskih postojankah, uvedba sanitarij brez izplakovanja in občutno zmanjšanje pranja (z uporabo detergentov) v gorah.
V nadaljevanju predsednik PZS ob opisu stanja v slovenski Gorski reše­valni službi, ki opravlja koristno in humano delo, predlaga predsedniku slovenske vlade, naj novi zakoni ne zanemarijo položaja GRS. (O nekate­rih razsežnostih reševanja v gorah spregovori v tej številki PV tudi načelnik GRS Kamnik, Cene Griljc.). Br­var v svojem pismu spregovori tudi o slovenskem alpinizmu, ki je ta čas v svetovnem vrhu. Ob tem v razmi­slek ponuja idejo, da bi v kulturna poslanstva v tujino – zlasti v zahod­noevropske države, kjer je alpinizem bolj cenjen kot v Jugoslaviji – poslali alpiniste, ki bi s predavanji seznanili svet o svojih vrhunskih dosežkih. Na­ša planinska organizacija pozdravlja odprtje območja Kočevske Reke, hkrati pa (o tem njen predsednik sez­nanja tako Peterleta kot Bavčarja) že pripravlja načrt o nadelavi planinskih poti po nekaterih od teh predelov, ki so planinsko zanimivi. V to akcijo se je vključila tudi komisija za pota pri PZS, da bo delo potekalo čim bolj strokovno. V pismu je tudi zapisano, da so planinci pripravljeni prevzeti ka­tero od lovskih koč v upravljanje za potrebe planinstva. V nadaljevanju članka je med drugim tudi omejeno, da je republiški sekretar Bavčar spre­jel delegacijo PZS in se strinjal z nje­nimi zamislimi, zlasti s predlogom, da bi tudi planinci pomagali odpirati do­slej zaprto območje Kočevske Reke.
Pavle Šegula v svojem zapisu opozarja na eno od stranpoti množičnega planinstva; na preobljudenost pote in na prenapolnjene koče. Temu se kot zapiše Šegula, ni mogoče ogniti niti z nadelavo novih poti, ne z zidavo a
razširjanjem planinskih postojank, kajti precej planinskih poti in koč sameva tudi v poletni sezoni, ko se »romarski« predeli okrog Triglava dušijo zaradi preobremenjenosti. Pisec c tem navede nekaj predlogov za premostitev tega problema. To je planinska vzgoja, prožnost posameznih planinskih društev in podjetij, (predvsem, da v glavni sezoni ne pripravlja množičnih pohodov na najbolj obremenjena gorska področja) ter večje angažiranje javnih občil. Ta naj bi poskrbela, da bo javnost sproti obveščena s »prometom« v gorah, oziroma planinskih kočah. Omeniti velja intervju v tej jesenski številki Vestnika. V njem Marjan Raztresen predstavi uspešno alpinistko Marijo Frantar, ki je letos poleti skupaj s soplezalcem Jožetom Rozmanom osvojila osemtisočak Nanga Parbat. Kot izkušena alpinistka, udeleženka številnih odprav, med drugim ugotavlja nekatere značilnosti obeh spolov. Ženske so po mnenju Frantarjeve, bolj nevoščljive kot moški, zato pa je »močnejši« spol manj iznajdljiv kot so ženske. Sicer pa pravi, da alpinistka, fantom ni zoprna (zlasti pri plezanju na največjih višinah), moštvo pomiri, zato je mešana družba na odpravi kar prijetna.

MATEJ ŠURC

Česen in Grošelj v Cankarjevem domu
Druga polovica tega mese­ca bo med raznovrstno po­nudbo Cankarjevega doma iz Ljubljane posebno kvalitetna tudi po alpinistični strani. Gre za dvoje predavanj naših znanih alpinistov Toma Čes­na in Vikija Grošlja.
Viki Grošelj bo imel preda­vanje v srednji dvorani CD v torek, 13. t. m., ob 19. uri. Tokratni naslov je Najvišji vr­hovi kontinentov, prikazal pa bo vzpone na Šest najvišjih vrhov različnih celin, ki jih je opravil od leta 1985 dalje. Toma Česna pa bo Cankarje­vem dom gostil 21. t. m. ob 19. uri, ko bo z računalniško vodeno multivizijo in 16 mm filmom predstavil občinstvu pot alpinista, ki je dosegla svoj trenutni vrhunec z južno steno Lhotseja. Vstopnice so na voljo pri blagajni CD, v primeru dovolj velikega povpraševanja pa bo preda­vanje ponovljeno.
Že takoj naslednji dan (22. novembra) bo Tomo Česen predaval v Velenju in tudi tam bo v primeru, da bo dvo­rana razprodana, predavanje ponovljeno.

Zvezni alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem pri PZS in koordinacijska komisija za alpinizem pri PZJ sta zvezni alpinistični tečaj sicer napovedali že za 19. in 20. okto­ber, vendar je takrat odpadel. Sedaj bo na sporedu od 9. do 11. t. m. (s pričetkom v petek, 9. t. m. ob 18. uri) v Kamniški Bistrici. Tečaj je prven­stveno namenjen alpinističnim in­štruktorjem, lahko pa se ga udeležijo tudi alpinistični tečajniki in pripravni­ki iz vse države. Udeležbo na tečaju je možno prijaviti na PZS do 7. t. m.

Iz športnega plezanja
V zadnjem času je zlasti zaradi vremenskih razmer novic iz športnega plezanja sorazmerno malo. Tokratni sta že malo starejšega datuma, obe pa prihajata iz Dolžanove soteske. Mla­da tržiška plezalka Nataša Stritih je ponovila Soleo (VIII+/IX-), Aljaž Andrele pa je že pred časom splezal novo smer, ki poteka med Krokarji in Čez Lusko. Dolga je približno 30 me­trov, težave je ocenil IX+ , žal pa je v zgornjem delu plezanje (sicer bi ob normalnem plezanju smer nekoliko izgubila na težavah, nikakor pa zaradi tega ne bi bila manj atraktivna) ome­jeno s črtami, zaradi katerih je bilo v preteklosti že kar nekaj hude krvi.

Alpinistična šola
Alpinistični odsek Rašica bo v le­tošnjem letu začel z alpinistično šolo v četrtek, 8. t. m., ob 19. uri. Vse zainteresirane vabijo v Dom svobode v Šentvidu.

Izšla knjiga Stipeta Božiča
Pred dnevi je v samozaložbi izšla knjiga splitskega alpinista, enega iz­med treh Evropejcev, ki je dvakrat splezal na najvišji vrh na svetu. Stipe Božič, ki je sicer izid knjige napove­doval že za september, ji je dal naslov Pot na vrh sveta.

Der Turist je ugasnil
Uradni mesečnik (vzhodno)nemške zveze za popotnike, planince in orientacijo Der Turist je uspešno izhajal 28 let, septembra pa so ga natisnili zad­njič, pokopala ga je politična situacija. Urednica Eva-Ursula Petereit, ki ga je vodila kar 25 let, se je trudila do zadnjega dne, sodelovala je s številni­mi strokovnjaki po svetu, konkurenca nemških planinskih revij je pa tudi napravila svoje. Proti Alpinu, Rotpunktu, Bergsteigerju ali pa najnovej­ši avstrijski reviji Everest, že po vide­zu skromno glasilo Der Turist res ni imelo perspektive. Sicer pa – težave z izhajanjem imajo skoraj vse tovrstne edicije na vzhodu, celo pri bolgar­skem Eho, ki izhaja tedensko in po­kriva dokaj širok spekter aktivnosti v naravi, se boje, da bodo nehali izha­jati.

Pakistanska alpinistka
Shad Meena je prva Pakistanka, ki je plezala v področju Gašerbrumov. Bila je članica majhne ženske ekipe, ki jo je vodila Wanda Rutkiewicz, na Gašerbrumu 2 je dosegla spoštljivo višino 7500 m, sestopiti pa je morala zaradi poslabšanja vremena. Sicer pa je Meena učiteljica angleščine na ženskem kolegiju v Rawalakotu. Alpine Clubu se je pridružila 1979, Adventu­re Foundation pa 1986. Delala je tudi že pri organizaciji popotovanj po baz­nih taborih in drugih zanimivih točkah v Karakorumu in okolici Nanga Parbata in bila tudi že 6000 m visoko.

Dolina Jadh Gange
Indijska odprava iz Bombaja, štirje alpinisti podprti z dvema nosačema, je pod vodstvom Harish Kapadie, tri tedne raziskovala dolino Jadh Gange (severno od skupine Gangotri v Garvalski Himalaji), ki je samevala vse od 1939, ko jo je obiskal J. B. Auden. 28. maja so se Harish Kapadia, Monesh Devjani, Pasang Bodh in Yorgaj Buruwa povzpeli na še deviških vrh visok 5795 m, ki so ga poimenovali Nandi. 30. maja pa sta Bodh in Devjani opra­vila še vzpon na Trimukhi Parbat (6431 m).

Prvič in zadnjič
Vzhodnonemški alpinizem je nekoč veliko pomenil; kar spomnimo se nji­hovih zimskih vzponov v naših gorah. Po nesreči v Eigerju pa je komaj še bilo kdaj slišati o njihovih alpinistih. Svojo prvo in zadnjo (vsaj uradno, organizirano v NDR) odpravo v Hi­malajo so organizirali letos, in sicer na Šiša Pangmo (8027 m). 5. maja so postavili bazni tabor (5600 m), potem pa še tri višinske (5800, 6400 in 7350 m). Prvi poskus se je končal na višini 7500 m, 26. maja pa sta dr. Karsten König iz Jene in Reinhardt Tauchnitz iz Leipziga dosegla srednji vrh Šiše, visok 8008 m. Naprej, na glavni vrh, zaradi objektivnih nevarnosti nista na­daljevala.

39. festival v Trentu
Organizatorji mednarodnega film­skega festivala Citta di Trento že vabi­jo na 39. zaporedno prireditev. Pri­hodnje leto bo že v dneh od 21. do 27. aprila, zadnji rok za prijavo pa poteče 15. marca 1991.
Lani je v Trentu zablestel tudi naš gorniški film in pobral najvišja prizna­nja. Kaj pa letos? Materialov pravza­prav ne manjka, problem bo bolj or­ganiziran nastop. Bil bi pa res potre­ben, saj je bila alpinistična bera letos taka kot še nikoli doslej (kako razve­seljivo novico pa tudi še pričakuje­mo), tako da se novemu potrjevanju v Trentu resnično ne bi smeli izogniti .

F. S.

Le Slabe v polfinalu
NÜRNBERG – Ob odlični organi­zaciji in v lepih smereh, ki sta jih postavila znana nemška plezalca Al­bert in Güllich, je od četrtka do danes v Nürnbergu tekmovanje za svetovni pokal v športnem plezanju. Kar štirje tekmovalci so preplezali finalno smer: R. Cabane, R. Cortijo (oba Fr), Y. Hirayama (JAP) in F. Legrand (Fr).
Tako je o končnem vrstnem redu v moški konkurenci odločal superfina­le, v katerem je zmagal Legrand (Fr), na drugo mesto se je uvrstil Hirayama (Jap), na tretje pa Cortijo (Fr).
Pri ženskah je z minimalno pred­nostjo zmagala I. Patissier (Fr) pred R. Erbesfield (ZDA) in N. Raybaud (Fr). Favoritinja L. Hill je izpadla v polfinalu zaradi zdrsa na tla takoj na začetku smeri.
Od naših plezalcev se je le Tadej Slabe uvrstil v polfinale in na koncu zasedel 19. mesto.

NUŠA ROMIH