Hans (tudi Hanns) Fiechtl po splošnem prepričanju velja za prvega, ki bi mu naj kovač naredil primerne kline in so se po njem – njih zgledovali tudi drugi. Kot nam pove tudi Bine, Avstrijci (žal?) še niso pripravili in pokazali otipljivih dokazov, da bi bilo temu tako (po slovensko povedano: nihče še ni naredil magistrske ali doktorske naloge iz tega). V Fiechtlovem obdobju pa je svojo pionirsko športno trgovino odprl Schuster. Pri njem se pa najde nekaj več – ne le sled, temveč celotna zgodba o tem, kako se je iz osebne strasti rodila industrija, ki je spremenila evropski alpinizem.
August Schuster se je rodil 3. januarja 1883 v Bad Homburgu, v zdraviliškem mestu pod Taunusom. Kot mladenič je bil telovadec, natančen, tekmovalen, z občutkom za red in disciplino. Leta 1896 začne trgovsko vajeništvo v Frankfurtu, kjer se nauči osnov obrti, ki bo kasneje postala njegovo orodje za nekaj veliko večjega.
Leta 1905 se preseli v München. Tam odkrije gore – in se jim popolnoma preda. V nekaj letih postane eden najbolj dejavnih alpinistov svoje generacije. Med letoma 1906 in 1955 spleza na več kot 2000 vrhov Vzhodnih in Zahodnih Alp, med njimi so opisane številne prvenstvene smeri.
To torej ni več hobi. To je poklic. To je življenje.
Schusterjevi zgodnji vzponi so bili presenetljivo drzni za čas, ko je bil alpinizem še brez tehnične opreme, kot jo poznamo danes. Njegove smeri – severne stene, kamini, rebra – so bile laboratorij, v katerem je spoznaval, kaj v steni deluje in kaj ne.
1909 – Vordere Goinger Halt, preko Griesner Kar (2243 m, Wilder Kaiser)
1911 – Bäralplkopf, severna stena
1912 – Einser, severni kamin »Schusterkamin«
1912 – Punta dell’Agnello, jugozahodna stena
1912 – Punta Grigia, severovzhodni raz
1913 – Daniel, severna stena
1913 – južnea Großkarspitze (2289 m), zahodna stena.
To so smeri, ki so zahtevale pogum, tehniko in opremo, ki je takrat še ni bilo. Schuster je bil plezalec, ki je razumel, da bo alpinizem postal tehnična dejavnost. In da bo za to potreboval opremo, ki je boljša od tiste, ki so jo takrat kovali vaški kovači.
Leta 1908 August ustanovi sekcijo Bergland v Münchnu. Vodi jo 12 let, v njej pa uvede prve alpinistične učne tečaje v zgodovini Alpenvereina. To je prelomni trenutek: Schuster razume, da se bo alpinizem razvijal v smeri sistematičnega znanja, tehnike in opreme.
Leta 1919 sekcija pridobi Ammergauer Alpen kot svoje delovno območje, Schuster pa izdela prvi vodnik po tem pogorju. Istega leta ga sekcija imenuje za častnega predsednika.
22. april 1913: dan, ko se začne zgodovina plezalne opreme
Ob 16. uri se odpre trgovina, ki bo spremenila evropski alpinizem: Sporthaus Schuster, Rosenstraße 6, München.
Sto kvadratnih metrov, trije zaposleni, nekaj polic. A tisti, ki so stopili skozi vrata, so hitro opazili, da je v zraku nekaj drugačnega. Schuster ni bil trgovec, ki prodaja opremo. Bil je plezalec, ki prodaja znanje.
Uvede: prve smučarske tečaje v Münchnu, natisne lastne učne liste, leta 1916 patentira »Schuster-Skibindung«, začne razvijati plezalne kline, dereze, ledne kladiva, vrvi. Trgovina postane tudi laboratorij alpinizma.
Tu se zgodba loči od Fiechtla. Fiechtl je bil pionir ideje. Schuster pa je bil pionir industrije. »Mit Hilfe eines von August und seinen Mitarbeitern entwickelten Felshakens gelingt 1933 die Erstbegehung des Higher Cathedral Spire…«
To pomeni: klin je bil razvit v Münchnu, izdelan v serijski proizvodnji, uporabljen na prvenstveni smeri v ZDA. To ni več kovaška improvizacija. To je industrijski izdelek. To je začetek standardizacije plezalne opreme.
Eiger 1938 – vrhunec Schusterjeve opreme
Ko Heckmairjeva naveza leta 1938 prepleza Eigerjevo severno steno, je oprema ključna: »…ausgerüstet mit zwölfzackigen Steigeisen und speziell angefertigten Schuster Eis- und Felshaken.« Schusterjevi kline so zabijali v najtežji steni Alp. To je trenutek, ko se trgovina iz Rosenstraße postavi ob bok najboljšim svetovnim proizvajalcem.
ustanovitelj in soimenjaki podjetja
Do leta 1938 Schuster opremi 140 tujih odprav, do leta 1955 pa že 275. Buhl je bil takrat zaposlen v Schusterjevi trgovini. Njegov solo vzpon na Nanga Parbat je bil opremljen pri Schusterju – simbol trgovine, ki je postala svetovna baza alpinizma.
August Schuster umre 1. septembra 1955 v Münchnu po dolgi bolezni.
Športna trgovina Schuster skozi čas: od 100 m² do 5400 m²
1913–1955
Raste, uvaja patente, opremlja odprave, širi stavbo.
1955–1984
Pod vodstvom Gustla Schusterja postane evropski center za odprave.
1984–2000
Flori Schuster uvede moderni »Treffpunkt Sport«, Gore‑Tex, velike dogodke.
2000–2018
Prenova, širitev, novi logotip, 100-letnica.
2018–2023
Novi Schuster: 5400 m², sedem nadstropij, boulder stena, …
