Primorski dnevnik, 24. maj 1990
na Velebitu
Foto: Zvonko Vidau
Nenaklonjeno vreme na Velebitu
Dvodnevni izlet na pogorje Velebita na Hrvaškem je 16 tržaškim planincem v precejšnji meri pokvarilo nenaklonjeno vreme z vetrom in gosto meglo. Žal užitka ni bilo nobenega, saj ni bilo nič videti v megli, ki je ves čas spremljala naše pohodnike na Vučjak in na Zavižan, ne glede na to, da ni bilo mogoče izvesti načrtovanega pohoda od koče na Zavižanu do Rossijevega zavetišča in nazaj.
Tržaški planinci so se podali na pot že v soboto zjutraj iz Bazovice, se peljali na Reko in dalje do Bakra in Jurjeva na dalmatinski obali. Po kratkem postanku za raztegnitev nog po dolgi avtomobilski vožnji, se je pot iz Jurjeva začela strmo dvigati na Velebitsko planoto sredi golega apnenčastega skalovja, poraščeno z nizko rastjo, iz katere se je opojno širil vonj po cvetočem žajblju. Kmalu so vozači zapeljali na makadam sredi gostega gozda bukev in smrek in po dolgih sedemnajstih kilometrih vožnje v gosti megli prispeli do parkirišča pred kočo na Zavižanu, ki pa je sploh niso videli. Treba je bilo pustiti vozila in se napotiti do planinske postojanke in šele nekaj metrov pred vhodom so izletniki končno zagledali lepo planinsko kočo, ki je obenem tudi meteorološka postaja.
Kratek postanek in potem posvet, kaj pravzaprav je treba početi. Le za trenutek se je odprlo, da so lahko videli na morje in na bližnje otoke, o katerih so se razločevali le obrisi. Padla je odločitev, da se vsi povzpnejo na bližnji vrh Vučjak, oddaljen le deset minut od koče. Škrito upanje, da se bo megla razkadila, se ni uresničilo. Na vrhu 1645 metrov visokega Vučjaka ni bilo nobenega razgleda, le nekaj skal in balvanov je bilo videti v bližini in nič drugega.
Sestop in spet posvet. Izletniki so se odločili, da se bodo povzpeli na bolj oddaljen, malo višji vrh Velikega Zavižana. Ni bilo treba velikega truda. V pol ure hoje po gostem bukovem gozdu, v katerem je z dreves stalno kapljalo, so dosegli skalnati vrh, s katerega prav tako ni bilo nobenega razgleda na okolico, na morje in na bližnje otoke. Kratek postanek in povratek mimo Velebitskega botaničnega vrta, v katerem je še do nedavnega gospodovala zima in razen tablic, ki označujejo posamezne rastline, ni bilo nič videti in nič kaj opazovati. Ni preostajalo drugega kot povratek v kočo, kjer sta izletnike čakala izdatna večerja in potem spanje.
Prevladovalo je upanje, da bo naslednjega dne vreme bolj milo, da se bo gosta megla razkadila in da bo mogoč pohod do Rossijevega zavetišča. Vsi upi pa so splavali po vodi. V nedeljo zjutraj je bila megla še gostejša, močno je pihalo in še zeblo je povrh. Druge izbire ni bilo: vsi tržaški planinci so se z avtomobili odpeljali po precej razdrapani makadamski cesti do koče na Alanu. Dolga je bila ta pot v gostem smrekovem in bukovem gozdu, v katerem je v presledkih lil dež. Šele pred kočo na Alanu se je malo razkadilo, da so udeleženci izleta imeli majhno zadoščenje in se povzpeli na bližnji vršiček, s katerega so se malo razgledali po Golem otoku, Rabu in Pagu.
Vesela družba se je nato po makadamski cesti, ki bi bila bolj primerna za tanke kot za avtomobile, odpeljala do Jablanca. Šlo je vse po sreči, ker so si med potjo sledili številni postanki za slikarjenje zanimivega rastlinja in plezanje po vršičkih apnenčastih nakopičenih skal.
Dvodnevni izlet na pogorje Velebita se je zaključil ob morju blizu Jurjeva, kjer je prizadevni vodja izleta Zvonko Vidau, ki se je vsem opravičeval za prikrajšane užitke, v sodelovanju z Mariom Miličem pripravil dobro paštašuto, ki je pravzaprav kronala ta izlet, katerega je osenčilo neugodno vreme. Posamezni udeleženci pa so vseeno bili mnenja, da je izlet uspel in da bo v ugodnejših vremenskih razmerah ponovno treba obiskati ta divji velebitski svet.
Srečanje na Ojstrniku
Ojstrnik, 2052 metrov visoka gora na meji med Italijo in Avstrijo nad Kanalsko dolino, vabi v nedeljo tržaške in ljubljanske planince na srečanje med pobratenima planinskima društvoma Trst in Integral iz Ljubljane.
Če bo vreme ugodno, se obetajo lep sprehod in krasni razgledi na Kanalsko in Ziljsko dolino. Udeleženci srečanja se bodo od koče Nordio povzpeli po Ukovski planini do bližnje Bistriške planine in od tam na vrh, do katerega je približno dve uri in pol hoje za najbolj počasne. Hitrejši planinci, ki imajo lahke noge, bodo na vrhu Ojstrnika že prej.
Potovali bomo z avtobusom, ki bo odpeljal v nedeljo, 27. maja, ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu in se ustavil pol ure kasneje na trgu v Sesljanu, da vstopijo še planinci iz kraških vasi. Z avtobusom se bomo potem pripeljali v Ukve, kjer se bomo tržaški planinci ob 9.30 srečali s planinci društva Integral iz Ljubljane, s katerimi smo pobrateni. Iz Ukev se bomo, skupaj z dvema avtobusoma, peljali do gostišča »Al Camoscio«, ali po možnosti do koče Nordio in nadaljevali peš do vrha. Izlet je izredna priložnost za navezavo tesnejših stikov med nami, za poglabljanje prijateljstva in za užitek v nedotaknjeni gorski naravi. Po običajnih pozdravih -se bomo odteščali s hrano iz nahrbtnika in se potem vrnili do koče in z avtobusi domov.
Za ta avtobusni izlet na Ojstrnik, na srečanje s pobratenimi planinci iz Ljubljane, je še nekaj prostih mest v avtobusu, zato vsi tisti, ki mislite priti na ta prijeten vzpon, pohitite z vpisom pri ZSŠDI (tel. 767304) in pri vodji izleta Ervinu Gombaču, ki odgovarja na telefonsko številko 754742.
Predavanje Pavleta Kozjeka
Alpinisti in ljubitelji drznih vzponov na visoke gore bodo spet prišli na svoj račun. SPDT vabi danes ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v ulici sv. Frančiška 20, na predavanje vrhunskega slovenskega plezalca Pavleta Kozjeka, ki bo z barvnimi diapozitivi prikazal bliskoviti vzpon na Shisho Pangmo po tako imenovanem Slovenskem stebru, ki sta ga skupaj z Andrejem Štremfljem preplezala v treh dneh. Steber, po katerem sta slovenska plezalca dosegla vrh, je v jugovzhodni steni in predstavlja najlepšo in najdrznejšo stran omenjene gore v pogorju Himalaje. Obeta se torej zanimivo predavanje, ki ga res ne smejo zamuditi tisti člani in prijatelji društva, ki se pretežno zanimajo za drzne vzpone po navpičnih stenah. Velja še omeniti da se s predavanjem Pavleta Kozjeka zaključi letošnja sezona predava SPDT. (L. A.)
Ob dnevu mladosti srečanje na Vremščici
V okviru smučarskega kluba Devin in ŠZ Sloga je bilo v nedeljo na Vremščici srečanje mladih planincev ob dnevu mladosti. Udeležba je bila kar številna, čeprav se zamejske šole ne zanimajo preveč za tovrstno srečanje mladine. Naši planinci so se vzpeli iz Senožeč, hoje pa je bilo za uro in tri četrt. Na vrhu so srečanje popestrili pester kulturni program in razne igre, kot na primer vlek vrvi in skakanje v vrečah. Vse se je zaključilo z obljubo, da se udeleženci spet snidejo naslednje leto. Meseca junija pa v načrtu srečanje obmejnih planincev v Gorici. (G. P.)
