UO PZS že na prvi seji tudi o alpinizmu
Že ta teden še o analizi nesreč v gorah v lanskem letu – Kaj bo z AR?
LJUBLJANA – Upravni odbor PZS, je med drugim, na svoji prvi seji potrdil tudi nekatere komisije. V tem mandatnem obdobju bodo taki člani Komisije za alpinizem, ki ji še naprej načeljuje Branke Žorž, še Bogdan Biščak, Tone Golnar, Nejo Hudolin, Borut Lilik, Jure Mežnarič, Bojan Pollak, Roman Robas in Srečo Trunkelj. Komisijo za odprave v tuja gorstva (ožji sestav) sestavljajo Stane Belak, Tomo Česen, Tomaž Jamnik, Bojan Pollak in Roman Robas, načelnik pa je podpredsednik PZS Tone Škarja.
V operativnem načrtu UO PZS za leto 1990 je posebej navedenih tudi nekaj točk, ki neposredno zadevajo alpinizem. Nadaljevali naj bi z razglašanjem najboljših alpinističnih in plezalskih dosežkov, proučiti je potrebno vlogo in položaj alpinizma v planinski organizaciji, UO PZS bo že na svoji 2. seji 26. maja obravnaval gradivo Analiza nesreč v gorah v letu 1989 itd. Žal pa ne iz »načrta« ne iz zapisa o delu Komisije za alpinizem PZS ni razvidno kakšna je (bo) usoda Alpinističnih razgledov, kaj je z ustanovitvijo samostojne Komisije za (športno) plezanje …
Komisija za alpinizem pa je oblikovala tudi poziv, ki je prav, da ga tudi javno zapišemo: Načelnik, namestnik načelnika, kot tudi aktivni alpinisti z daljšim stažem v AO-jih, so dolžni in odgovorni zagotoviti, da se izvajajo pravila o formiranju plezalnih navez s tem, da morajo tečajniki in pripravniki imeti opravljene izpite za ustrezno stopnjo. Načelnik je dolžan, da zagotovi ustrezno pisno evidenco o opravljenih izpitih in je lahko tudi kazensko odgovoren, če pride do nesreče, pa se ugotovi, da ni podatkov o opravljenih izpitih, kakor tudi, da naveza ni bila sestavljena po pravilih.
Žal se prevečkrat (ne samo v AO Kozjak, kjer so dali pobudo za obravnavo te problematike) dogaja, da naveze plezajo ne da bi obvestile o tem vodstva AO – piše v nadaljevanju. V teh primerih mora vodstvo AO reagirati in če se izkaže, da naveza ali posameznik ni obvestila vodstva, oz. dobila dovoljenja, je v izogib posledicam najbrže najbolje poseči celo po drastičnem ukrepu – izključitvi iz PD, oz. AO.
ID
ALPINISTIČNE NOVICE
Novice iz športnega plezanja
Marija Štremfelj (AO Kranj) je v Paklenici na pogled preplezala smeri Krokodil (VII+), 00 (VII-) in Hori (VII+), z rdečo piko pa Santano (Vili-) in Majni, ostri, zli (IX-), ki ima vedno več ženskih ponovitev. Kljub vsemu je ocena IX- še vedno najvišja stopnja, ki so jo do sedaj preplezala naša dekleta.
Romana Tomšič (AO Novo mesto) je že marca preplezala Gomoro (Vili—) v Vipavi, maja pa je v Kotečniku pri Libojah splezala Super sir (VIII). V istem plezalnem centru je Armand Polegek (AO Kozjak) ponovil Orumeneli list (VIIR-) in smer Kolomon (IX-).
Na Tulovih Gredah
Iztok Tomazin, Martina Zupančič (oba AO Tržič), Tomo Virk (AO Domžale) in Matjaž Ravhekar (AO Jesenice) so se za prvomajske praznike mudili na Tulovih Gredah, kjer so v kompaktnem apnencu preplezali nekaj lepih prvenstvenih smeri, dolgih od 120 do 2S0 m. Tomazin in Virk sta najprej opravila 1. ponovitev Galeba (VI+/V-VI), ponovila pa sta tudi Pegaza, potem pa splezala še prvenstveno smer Lepotica in zver (VI/V). Tomazin in Ravhekar sta med Sovo in Lepotico preplezala Kačji steber (VII/ V-VI), Virk in Tomazin pa desno od Martinčka prvenstveno Glas Tišine (VII+/VI), nazadnje pa sta Zupančičeva in Tomazin potegnila še eno novo smer, ki se imenuje Medvedova smer in ima oceno (VI/V).
Prvenstvena v južni steni Rušice
Miha Praprotnik in Matjaž Ravhekar sta 6. maja v južni steni Rušice preplezala novo smer. Imenuje se Lala Salama (VII/VI1-, VI / arabski pozdrav ob odhodu), dolga pa je osem raztežajev, oziroma 250 m. Vstopi desno od smeri Vzdih in levo od Direktne in sicer po najbolj izrazitih dveh škrapljah v ploščah. V drugem raztežaju prečka Vzdih in se nadaljuje po stebru med Vzdihom in smerjo Mimo streh. Na koncu osmega raztežaja se deset metrov pod robom stene priključi Direktni. Plezala sta osem ur, sestopila pa ob vrvi po smeri. Sidrišča za spust sta zavrtala za 50 metrske spuste.
Novi alpinistični inštruktorji
Komisija za alpinizem pri PZS je tudi letos organizirala seminar in izpite alpinistične inštruktorje. Najprej so bili na vrsti teoretični izpiti iz prve pomoči, zgodovine, nevarnosti, poznavanja gorstev, prehrane, vremenoslovja in orientacije. Izpiti so potekali 20. in 21. aprila v prostorih PZS. Pred praktičnimi izpiti je podkomisija za vzgojo pripravita seminar, ki je potekal od 10. do 12. maja v Tamarju. Ta seminar je bil organiziran zato, da se poenoti učni program alpinistične šole. V petek so pod steno Slemenove špice predelali poletno plezalno tehniko, popoldan pa so vadili izdelavo improvizacijskih vlak. V soboto so med turo proti Kotovem sedlu obdelali zimsko tehniko in reševanje izpod slapov, popoldan pa ledeniško tehniko in prvo pomoč. V nedeljo, 13. maja so bili izpiti, katere so uspešno opravili. Alenka Jamnik, Jaka Borića, Simona Škarja, Vanja Furlan, Janez Leveč, Robert Rot, Aleš Upnik, Janez Gutnik, Primož Štular, Nebojša Dordevič in Milenko Savič.
Ararat ’90
Alpinistični odsek PD Kozjak iz Maribora (Orožnova 2) sporočajo, da pripravljajo za čas od 1. do IS. septembra popotovanje po Turčiji, ki vključuje rudi vzpon na Ararat (5165 m). Cena prevoza je 350 DEM, prijave s predplačilom 100 DEM pa sprejema vodja popotovanja Bogdan Rojs (062/511-054).
Otvoritev umetne plezalne stene v Tržiču
26 maja, ob 18. uri, AO Tržič vabi na otvoritev plezalne stene v telovadnici osnovne šole v Bistrici. Vabljeni ste vsi, ki bi si radi športno plezanje ogledali v živo in se zabavali ob dobri glasbi. V različnih smereh se bodo med seboj pomerili znani Tržiča ni, osnovnošolci in hitrostni plezalci iz tržiškega AO. Med tekmovanji vas bosta zabavali plesni skupini Arabeske in Miš-Maš, pa tudi sami boste lahko pod budnim očesom organizatorjev preizkusili svoje sposobnosti v vertikali. Postavitev stene v Tržiču so omogočili: GG Kranj, TOZD Tržič, SGP Tržič, Triglav, Zlit, Veriga Lesce, Plamen, Tiko, Tokos in VVO Tržič in SO Tržič.
Stipe Božić: Pot na vrh sveta
Septembra bo v samozaložbi izšla knjiga o »alpinistu s mora«
SPLIT – Stipe Božič je eden od dvojice Evropejcev, ki se je že dvakrat povzpel na najvišji vrh sveta Mount Everest, 8848 m. Pa ne samo to, je eden najuspešnejših jugoslovanskih alpinistov, med najuspešnejšimi športniki Dalmacije… Njegova alpinistična pot je dolga in pestra, popisal pa jo je v zanimivi pripovedi, ki bo jeseni v samozaložbi izšla v samostojni knjigi z naslovom »Put na vrh svijeta«; 240 strani in 40 izrednih barvnih fotografij na 32 straneh umetniškega papirja, trde platnice in barvni ovitek.
V prvem poglavju skuša odgovoriti na vprašanje »Zašto se alpinisti penju?«, potem pa popiše svojo mladost in — svoja najpomembnejša alpinistična dejanja. Kako je bilo na Nošaku, pa Everestu (1979, ko so preplezali Zahodni greben), in v J steni Lotseja (1981), kako so smučali s Kang Guruja, plezali v (evropskem) Druju… Zadnja tri poglavja so posvečena Manasluju, nesreči prijateljev, dvema poskusoma in njegovemu drugemu osemtisočaku.
Stipe Božič pa ni le alpinist. Uspešen je tudi kot organizator, še posebej pa pisec (od vesti do feljtonov) in fotograf. Razstavljal je že na već razstavah, dve od njih sta bili celo samostojni.
Knjiga bo predvidoma izšla septembra, za prednaročnike za vsega 160. din (prodajna cena po sedanjih kalkulacijah je 220 din). Naročila je potrebno poslati na naslov: Stipe Božič, Gorska služba spašavanja, Tolstojeva 41, pp 353, 58000 Split ah preprosto nakazati 160,00 din na žiro račun 34400-620-21 (za lažje poslovanje velja zapisati še sklic na št. 07 80700-1007-1500094733) spi pombo »Prednaročilo za knjigo S. Božić Put na vrh svijeta«.
FRANCI SAVENC
Zahvala Tomu Česnu
Sredi aprila je iz Nepala prišla kartica: »Lep pozdrav vsem. Upam, da bomo uresničili Aleševe sanje.«
Kako vroče sem si želela, da bi se to res zgodilo. Misel mije spet in spet hitela v Lotse, pa nazaj, v čas skoraj pred tridesetimi leti, ko se je Aleš vrnil s poti po Nepalu. Tedaj je prvič videl južno Lotsejevo steno.
To je bil čas, ko je pot na Trisul pomenila vrhunec dometa našega alpinizma, a Aleševe sanje so tedaj segle do vrba Lotsejeve stene. Tja je usmeril korake svojega življenja.
Minevala so leta, vrstile so se odprave, vse bolj in bolj je čas dozoreval za vstop v Lotsejevo steno. Ta je medtem leto za letom odbijala najbolj sloveča imena svetovnega alpinizma.
Prišlo je leto 1981. Naši plezalci so tedaj pod Aleševim vodstvom v Lotsejevi steni »prestopili meje starega alpinizma«, kot je svet z občudovanjem ocenil njihovo smer v stem, vendar pesem o Lotseju tedaj ni bila izpeta do kraja. Manjkal ji je vrh, zato je stena še naprej ostala v središču svetovne alpinistične arene. Ostala je prisotna tudi v dušah naših alpinistov, ki so v neskončno dolgih dneh leta 1981 spoznavali njen ledin plazove. Ta stena je ostala prisotna tudi v meni. Toliko let sem ob Alešu dihala čar in strah te stene.
Dokler je Aleš živel, sem ob odpravah, ki jih je vodil, poznala le eno željo: da bi se vsi srečno vrnili. A sedaj, odkar Aleša ni, sem kot kos njegove dediščine prevzela skrb za Lotse. Skupaj z njegovimi prijatelji sem vsa ta leta trepetala, da nam Lotseja ne bi kdo »ugrabil«. Preveč krivično bi to bilo.
Ko je Tomo odhajal na pot, se mu ob odhodu nisem upala reči drugega kot »Srečno!« Bala sem, se da bi ga vsaka dodatna beseda morda obremenjevala. Sam je predobro vedel kaj pomeni južna stena Lotseja. Sedaj nam je nihče več ne more vzeti. Se tretja, zadnja stena v trojici velikanov Makalu-Everest-Lotse, nosi slovensko ime. Tri najtežje smeri na »tretji zemeljski tečaj« – slovenske! Je še kje na svetu narod, ki je sposoben takih dejanj.
Zgodovina alpinizem je naredila velik korak naprej, a zemljevid sveta je trdo in težko neznanko neke bele Use spremenil v začrtano i pot. Tomo je v to pot v najtežji steni sveta vtisnil Aleševo ime. To je tako veliko priznanje, da ga človek lahko sprejme le molče, ali s preprosto besedo -hvala!
DUŠICA KUNAVER
Veliki podvigi Kranjčanov
Zbor udeležencev alpinističnih odprav v Himalajo in druga visoka gorstva pripravlja PD Kranj v sredo na Brdu – Srečanje s T. Česnom
KRANJ — Planinsko društvo Kranj pripravlja srečanje kranjskih udeležencev alpinističnih ekspediciji v Himalajo in druga visoka gorstva s Tomom Česnom. Kranjsko planinsko društvo se lahko pohvali s tem, da je imelo pri dosedanjih alpinističnih odpravah zelo številno zastopstvo, zato na srečanju, ki bo v sredo na Brdu, pričakujejo precejšnjo druščino izkušenih Himalajcev
Prva odprava, v kateri so bili člani PD Kranj (Ekar, Jamnik, Keše, Žvokelj), je šla že leta 1963 na Kavkaz, kjer je osvojila devet vrhov, med njimi tudi Elbrus. Nadaljevali so s Pamirjem, pakistanskim Hindukušem in Ki-limandžarom. Leta 1975 se je prvi Kranjčan povzpel na osemtisočak, in sicer na 8463 metrov visoki Makalu. To je bil izredno uspešni in obetavni alpinist Nejc Zaplotnik, v odpravi pa je bil tudi Jamnik.
Po Kavkazu in Karakorumu z 8068 visokim Gašerburnom (vrh sta osvojila Zaplotnik in Andrej Štremfelj), je prišel leta 1979 na vrsto Everest. Od Kranjčanov sta najvišjo goro sveta osvojila Štremfelj in Zaplotnik, v odpravi pa je bil tudi Jamnik. Sledili sta odpravi v Perujske Ande in na Mt. Cook na Novi Zelandiji, nato pa spet Himalaja z Lotsejem leta 1987. Kranjčani so dosegli rob južne stene na višini okoli 8200 metrov, nakar so se morali obrniti. Naslednje leto je prva naša ženska alpinistična odprava, v kateri je bila tudi Kranjčanka Marija Štremfelj, dosegla Pik Komuizma v Pamirju.
Leta 1983 je bilo tragično za kranjski alpinizem. Pri vzponu na Manaslu v Himalaji, pri katerem sicer odprava ni dosegla vrha, se je smrtno ponesrečil Nejc Zaplotnik. Večja skupina kranjskih alpinistov je bila tisto leto uspešna v Pamirju, medtem ko se je morala odprava, v kateri je bil tudi Štremfelj, precej pod vrhom Anapurne obrniti.
Leta 1985 je svoj prvi osem tisočak dosegel Tomo Česen v odpravi (v njej je bil tudi Jamnik), ki je prva prišla na vrh 8505 metrov visokega Jalun Kanga po severni steni. Manj sreče je imela tisto leto odprava v Daulagiri (v njej je bil tudi Štremfelj), ki ji je do vrha manjkalo le 700metrov. Naslednje leto so Kranjčani sodelovali v slovenski odpravi v Karakorum, kjer so se Česen, Jamnik in Štremfelj povzpeli na 8047 metrov visoki Broad Peek. Ta vrh pa je dosegela tudi Marija Štremfelj, kar je bil prvi jugoslovanski ženski osem tisočak. Štremfelj je dosegel še vrh 8035 metrov visokega Gašerbruna 2, Česen pa se je sam kot prvi povzpel po 2700 metrov visoki Južni steni vrha K2.
Pri vzponu na Lotse Šar je odprava, v kateri sta bila tudi Štremfelj in Česen, prišla do višine 7450 metrov. Sledili sta odpravi v bolivijske Ande in na Mc. Kinley v ZDA, nato pa spet Karakorum, kjer je odprava (v njej sta bila Jamnik in Štremfelj) dosegla višino 8100 metrov. Lani je bil Česen uspešen v odpravi na 7710 metrov visoki vrh Jannu, kjer je vrh dosegel po prvenstvenem solo vzponu preko severne, stene, kar je bilo ocenjeno kot največji alpinistični dosežek v Himalaji. Še večji podvig pa je bil seveda njegov letošnji solo vzpon preko južne..,stene 8516 metrov visokega Lotseja.
LADO STRUŽNIK
Lukič in Štremfljeva
DOMŽALE – Na odprtem prvenstvu Domžal v prostem plezanju na umetni steni so bili doseženi naslednji rezultati – moški: 1. Lukič (Kozjak), 2. A. Jensterle (Železniki), 3. Šuc (Kr), 4. Vernerin (Trst), Slabe, Jamnikar (oba Lj. Matica), 7. Čujič (Zg), 8. F. Jensterle (Žel) in Zaplotnik (Kr), 10. Vlatkovič (Zg), 11. Prosenjak (Kozjak), 12. Kalan (Kr), 13. Leskošek (Akademik), 14. Gostič (Ak. AO). 15. Rus (Sk. Loka); ženske: 1. Štremfelj (Kr), 2. Ortar (Tolm.), 3. Lukančič (Tr), 4. Škarja (Žel. Mengeš), 5. Klemenčič (Šk. Loka), 6. Tajnik (Ravne).
D. L.
Grošelj presmučal Elbrus
LJUBLJANA – Svetovno znani slovenski alpinist Viki Grošelj se je tokrat izkazal s posebnim podvigom – presmučal je namreč 5642 m visoki Elbrus, najvišji vrh Kavkaza, ki ga mnogi štejejo tudi za najvišjih vrh na stari celini.
Za osvojitvijo Elbrusa, tokrat s smučmi, ostajata Grošlju sedaj le še dva najvišja vrhova kontinentov — Antarktike in Oceanije. Sicer pa je Grošelj kavkaski vrh presmučal 14. maja, vzpon nanj pa je trajal sedem ur. Do zavetišča na višini 4200 m je prismučal v dveh urah, nato pa je uspešno presmučal še zadnjih 1900 m.
Prvo prvenstvo na domžalski umetni steni
Nastopili so vsi naši najboljši plezalci – Zmagi Lukiču in Štremfljevi – 600 gledalcev
DOMŽALE — Na nedavno zgrajeni umetni steni v dvorani Komunalnega centra v Domžalah so prizadevni člani alpinistične sekcije domžalskega planinskega društva konec tedna pripravili prvo odprto prvenstvo v prostem plezanju na umetni steni. Med prijavljenimi je bilo kar 32 plezalcev in 9 plezalk, zmagala pa sta Marko Lukič in Marija Štremfelj.
Poleg naših najboljših plezalcev so na tekmovanju sodelovali še gostje iz Italije, njihove spretnosti pa si je ogledalo več kot 600 gledalcev. Med njimi je bil tudi naš alpinist Tomo česen, ki so ga gledalci pozdravili z bučnim aplavzom in mu na tak način čestitali za nedavni dosežek na Lotseju.
Finalne nastope so začela dekleta. Prva se je naloge lotila lanska zmagovalka jugoslovanskega pokala Damjana Klemenčič, ki je šesto uvrstitev iz predtekmovanja izboljšala le za mesto, zadnja pa je startala Simona Škarja, ki se je kot edina od plezalk povzpela do vrha. Žal je prišlo do zapleta zaradi dotika s sodniško vrvjo in po sodniški odločitvi so ji priznali le razdaljo pred dotikom. Zaradi tega je zdrknila na 4. mesto, zmaga pa je pripadla Mariji Štremfelj iz Kranja.
Do podobnega zapletaje prišlo tudi v moški konkurenci pri Tadeju Slabetu, ki se je prav tako pomaknil štiri mesta nižje, zmago pa je moral prepustiti lanskemu zmagovalcu državnega pokala Marku Lukiču.
»Domžalska stena je odlična, škoda le, da ni daljša,« je povedala Simona Škarja. »Tekmovanje je bilo izvrstno pripravljeno, konkurenca pa zelo močna. V predtekmovanju nisem prišla do vrha in s svojim plezanjem nisem bila čisto zadovoljna. Imela sem občutek, da bi lahko naredila več, bolje. Zato pa sem toliko bolj zadovoljna s finalnim nastopom. Škoda le, da mi tega ne priznajo tudi sodniki.«
Rezultati – moški: 1. Lukič (Kozjak), 2. A. Jensterle (Zel.), 3. Šuc (Kr), 4. Vernerin (Trst), Slabe in Jamnikar (oba Lj), 7. Čujič (Zg), 8. F. Jensterle (Zel.) in Zaplotnik (Kr), 10. Vlatkovič (Zg), 11. Prosenjak (Koz.), 12. Kalan (Kr), 13. Leskošek, 14. Gostič (oba Lj), 15. Rus (Šk. Loka); ženske: 1. Štremfelj (Kr), 2. Ortar (Tolmin), 3. Lukančič (Trb.), 4. Škarja (Meng.), 5. Klemenčič (Šk. Loka), 6. Tajnik (Ravne).
D. L.
