Himalajski vrhovi

CILJ ŠTEVILNIH ODPRAV

Tedenska tribuna, 19. april 1956

NAŠE DEREZE, IZUM DR. ING. AVČINA, KI JIH IZDELUJEJO V TOVARNI UTEN – SILIJA , SO SE NA HIMALAJI ODLIČNO OBNESLE

Že 150 in več let bijejo najboljši alpinisti vseh narodov odločen boj za himalajske orjake. Z njih se vračajo najboljši kot zmagovalci, med njimi prva Francoza Maurice Herzog in, žal, zdaj že pokojni Louis Lachenal, za njima E. P. Hillary in Tensing Norkey, človek iz jekla Herman Buhl, Italijana Lacedelli in Compagnoni, dr. Herbert Tichy, ing. Sepp Jöchler in Šerpa Pasang Dava Lama, vsem tem so se v preteklem letu pridružili udeleženci angleške himalajske ekspedicije z Georgejem Bandom in J. Brownom na čelu, in končno francoski alpinisti pod vodstvom Jeana Franca, ki so se povzpeli na peti osemtisočak Makalu – 8470 m. Mnoge izmed drznih naskakovalcev so zagrnili uničujoči plazovi, nekateri so se vrnili z zmrznjenimi rokami in nogami. Toda himalajske vršace naskakujejo vedno novi: Angleži, Švicarji, Francozi, Argentinci, Japonci, Italijani, Rusi, Nemci in Avstrijci, Poljaki – na prvo himalajsko ekspedicijo pa se vestno pripravljajo tudi jugoslovanski alpinisti.
V nad 2500 km dolgi in 400 km široki himalajski gorski verigi je več kot 1100 skalnih orjakov, vkovanih v večni led in sneg, ki prebadajo megle in oblake v višini nad 6000 metrov. Več kot 200 je sedemtisočakov, 35 vrhov pa je višjih od 7 km in 14 jih presega višino 8 kilometrov.
Nepalska vlada mora izdati vsako leto bli- zu 20 dovoljenj različnim mednarodnim ekspedicijam. Tako je bilo lani v Himalaji nad 15 znanstvenih in alpinističnih ekspedicij.
Letos je prva odšla na pot vestno pripravljena in odlično opremljena japonska ekspedicija, sestavljena iz 12 najboljših japonskih znanstvenikov in alpinistov pod vodstvom 61-letnega Aritsune Makija. Vsi udeleženci že poznajo Himalajo in njihova pot jih bo vodila na Manaslu. Prepričani so, da jim bo tokrat sreča naklonjena. Naskok bodo tvegali po pomladanskem monsumu.
Kakor vsako leto bodo poskušali svojo srečo na himalajskih vrhovih tudi švicarski alpinisti, ki nikakor ne morejo preboleti poraza leta 1952, ko se je moral njihov najpogumnejši himalajec Raymond Lambert skupaj s Tensingom vrniti z višine 8600 m, tik izpod samega vrha Tretjenega zemeljskega pola. Letošnja ekspedicija se namerava povzpeti na Mount Everest, da bi ponovila Hillaryjev in Tensingov uspeh, kot prvi pa se nameravajo povzpeti tudi na četrti še nepremagani osemtisočak Lotse (8501 m). Ekspedicijo vodi Albert Eggler, ki se mu je posrečilo zbrati okrog sebe najboljše alpiniste in poznavalce Mount Everesta. Pod Mount Everestom se jim bo pridružilo še 20 vodnikov in 300 nosačev. Po temeljitih pripravah in po odlični opremi ter najboljšemu sestavu sodeč, bodo letos igrali Švicarji v Himalaji prvo violino in če bodo ugodne snežne in vremenske prilike, jim uspeh gotovo ne izostane.
Poleg teh dveh ekspedicij se pripravljajo še številne druge, zakaj zanimanje se po do- seženih uspehih in zmagah nad prvimi osemtisočaki iz leta v leto veča. Mikajo pa jih tudi še neraziskana pogorja Novega sveta, posebno velika aktivnost se opaža v južnoameriških Andih v Patagoniji, kjer kipi v nebo najteže dosegljiva gora na svetu: Cero Fitz Roy.

Žuro

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja