V Pampeagu, nad Teserom (Trentino), se je v noči na 12. avgust (spet) zgodilo nekaj, kar v Alpah postaja skoraj običajno: nenaden, obsežen plaz zemlje, kamenja in drevja, sprožen po kratkem, a izjemno silovitem neurju. Dogodek ni presenetil ne gasilcev ne geologov — presenetila je le količina materiala, ki se je v nekaj minutah sprostil s pobočij nad Sfronzonom.
Provincialna cesta SP 215 proti Pampeagu je bila med kilometroma 2,2 in 2,8 popolnoma prekrita z okrog 8.000 m³ zemlje, grušča, skalnih blokov in podrtega drevja. Še 8.000 m³ se je ustavilo pod cesto, in 6.000 m³ nad njo.
Najmočnejši tok se je sprožil med cerkvico Palanca in spodnjimi hišami, tik nad začetkom Tesera. Neurje ob 23.30 je v nekaj minutah preobremenilo pobočja, ki so bila že prej nasičena z vodo.
Hiše so ostale nedotaknjene, ker so plaz preusmerili zaščitni nasipi, zgrajeni prav za takšne dogodke. Ti so zadržali in usmerili tok materiala stran od naselja.
A prebivalci so kljub temu ostali ujeti: vozila ne morejo ne ven ne noter, cesta je neprevozna, Pampeago pa je dostopen le preko Lavazè.
Na teren so takoj odšli pomagat: prostovoljni gasilci Tesera, služba za upravljanje cest, geološka služba province.
Vso noč so spremljali razmere, preverjali stabilnost pobočij, odstranjevali prvi material in varovali območje pred morebitnim drugim valom.
Manjši nanos je prizadel tudi območje nad Stavo. Ena vozna pasova je ostala odprta, kar omogoča omejen promet, a celotna SP 215 je trenutno sistem preusmeritev, zapor in nadzornih točk.
Dogodek v Pampeagu ni osamljen. V zadnjih letih se v Alpah — od Dolomitov do Tirolske — ponavlja skoraj vsakodnevno isti vzorec: kratka, izjemno intenzivna neurja, preobremenjena pobočja, nenadni plazovi, ki se sprožijo v nekaj minutah, zaprtje cest, izolirane vasi, nočne intervencije gasilcev in geologov.
Vse skupaj je nekako povezano tudi s tem, da se iz različnih razlogov naravni material iz grap in strug ne uporablja več. Nekoč so ga kar lokalni prebivalci in gradbinci obdelali na kraju gradili iz njega hiše škarpe, oporne in varovalne zidove. Potem pa so z raznimi predpisi onemogočili domačinom in omogočili tujcem (kao koncesionarjem) »urejanje prostora« in imamo, kar imamo, …
