Še pred nekaj tedni je kazalo, da bo jesen 2026 v znamenju tekme za enega (zadnjih) velikih alpinističnih problemov Himalaje. Gangapurna West (7140 m), zahodni oziroma sekundarni vrh Gangapurne v nepalski skupini Anapurn, je ostajala eden najvišjih še neosvojenih vrhov v Himalaji. Za prvenstveni vzpon so dovoljenje pridobili ruski alpinisti pod vodstvom Valerija Šamala, pod goro pa sta odpotovala tudi izkušena japonska alpinista Hidesuke Taneishi in Tetsu Hashimoto.
Danes je zgodba dobila tragičen epilog.
Po večdnevnem iskanju so nepalski reševalci 23. oktobra na približno 6300 metrih na južnem pobočju Gangapurne West odkrili trupli obeh Japoncev. Zadnji stik z njima je bil vzpostavljen 15. oktobra na okoli 7050 metrih, le malo pod vrhom, nato pa je za njima izginila vsaka sled. Reševalci so med iskanjem našli dele opreme in sledove v območju okoli 7000 metrov, natančen potek nesreče pa za zdaj ostaja nepojasnjen. Med možnimi vzroki omenjajo tudi plaz kložastega snega, vendar uradne potrditve še ni.
Gangapurna West, znana tudi kot Asapurna oziroma Lachenal Peak, je bila za alpinistične vzpone odprta šele leta 2014. Čeprav so na glavni vrh Gangapurne (7455 m) prvič stopili že leta 1965, njen zahodni sosed zaradi zahtevnih in izpostavljenih sten ostaja nedotaknjen. Najbližje uspehu je bila južnokorejska odprava pod vodstvom legendarnega Kim Chang-hoja, ki se je leta 2016 obrnila približno sto višinskih metrov pod vrhom. Sledili so italijanski, ameriški, ekvadorski in španski poskusi, vendar nobenemu ni uspelo.
Tudi ruska odprava, ki je letos veljala za enega glavnih favoritov za prvenstveni vzpon, je morala zaradi slabega vremena, obilice novega snega in velike plazovne nevarnosti odnehati približno pri 6800 metrih. Tako vrh tudi po letošnji sezoni ostaja brez človekove sledi.
Prav v tem dejstvu je morda skrita največja simbolika zgodbe. Gangapurna West ni več zgolj eden zadnjih neosvojenih sedemtisočakov, temveč gora, ki je tudi letos potrdila, da nekateri alpinistični cilji ostajajo zunaj dosega človeških želja in načrtov. Od napovedi tekmovanja med ruskimi in japonskimi alpinisti za prvenstveni vzpon je le nekaj tednov pozneje ostala predvsem žalostna novica o dveh izgubljenih življenjih.
Za slovenski alpinizem ima Gangapurna poseben zgodovinski pomen. Na glavni vrh so v preteklosti splezali tudi slovenski alpinisti, med drugim člani odprave AO Ljubljana-Matica leta 1983 ter odprave AO Ravne leta 1989 po novi smeri. Zahodni vrh pa ostaja nerešena uganka, ki bo kljub letošnjim poskusom očitno še nekaj časa ostala na seznamu velikih himalajskih izzivov.
Tragedija japonskih alpinistov je obenem opomnik, da v Himalaji tudi danes, v času satelitskih komunikacij, natančnih vremenskih napovedi in helikopterskega reševanja, ostajajo območja, kjer ima zadnjo besedo gora. Gangapurna West je to jesen še enkrat pokazala, zakaj sodi med najbolj zahtevne in skrivnostne neosvojene vrhove sveta.
