NeDelo, 09. april 2000
Jezerjan Davo Karničar se pripravlja na nov himalajski podvig, neprekinjeno presmučati 4000 višinskih metrov z vrha Everesta
Boginja snega, Čomolungma ali Sagarmata v jeziku domačinov, je za ekstremiste poseben izziv. Po tem, ko sta pred sedeminštiridesetimi leti na njej prvič stala alpinist sir Edmund Hillary in Šerpa Norgay Tenzing, je najvišja gora sveta, 8848 metrov visok Mt. Everest, doživela še vse možne ekstremistične podvige. Za svojevrstne lovorike se bori zdaj že množica, ki se vsako leto podaja na vrh, eni redkih pustolovščin pa ni bil kos še nihče. »Čas je dozorel,« je odločen Davo Karničar – za neprekinjeno smučanje z vrha Everesta, kar doslej, kljub nekaterim drznim poskusom, ni uspelo że nikomur.
S smučmi so se alpinisti na goro že podajali, vendar o smučanju z Everesta po besedah 38-letnega Jezerjana, ne moremo govoriti, dokler ni presmučan v celoti in v enem kosu. To pa je uganka, ki je ni razvozlal še nihče. Z uporabo cepina namreč postane spust bolj sestopanje s smučmi, z uporabo derez ni opravljen v celoti in tudi z vmesnim spanjem je smučanje prekinjeno. Davo Karničar je prepričan, da lahko po dvajsetletni uspešni alpinistično smučarsko karieri končno postavi tudi piko na i. Da bo ta pika Everest, si je v mislih zadal že po kalvariji na K2 leta 1993, ki je sledila po presmučanih najtežavnejših slovenskih smereh, severovzhodni steni Eigerja, vzhodni steni Matterhorna, leta 1987 pa se je prvič poskusil v Himalaji, na Nanga Parbatu. Naglas pa je svoj cilj razkril po Anapurni leta 1995, ki sta jo prvenstveno presmučala skupaj z bratom Drejcem.
Podkupnina Everestu
Leta 1993 je Pierre Tardivel že smučal z južnega vrha do vznožja gore v enem kosu, vendar je sam vrh ostal nepresmučan. Leta 1996 je Italijan Hans Kammerlander smučal z vrha, vendar pa je po stopetdesetih višinskih metrih smuči sezul in kar tisoč višinskih metrov prehodil. Spusta z vrha Everesta se bo Davo lotil prek Južnega sedla na nepalski strani, kar pomeni presmučati najtežjo oviro – Hillaryjevo stopnjo, ki pa je smučljiva (sodeč po posnetkih Carlosa Carsolia) le v pomonsunskem jesenskem obdobju. Z Južnega sedla se bo Davo poskušal spustiti po zahodnem grebenu oziroma po klasični pristopni smeri, do vznožja gore. Da severna stran Everesta ni smučljiva, se je Davo prepričal leta 1996, ko je v viharju, ki je na gori terjal kar devet življenj, zaradi hudih ozeblin izgubil tudi dva prsta. »To je bila moja podkupnina Everestu, zdaj me lahko spusti na vrh,« upa ekstremni smučar na radodarnost narave, ki je v Himalaji še kako pomembna.
Vsake priprave na zahtevne podvige se pri Davu Karničarju potrdijo s Sinjim slapom. Ko ga presmuča, je kot bi priznal: »zdaj gre zares«. »Je skrita intimna priprava,« pravi Davo. Presmučal ga je tudi pred uspešnimi odpravami na Anapurno, Eiger in Matterhorn. Zaradi velike izpostavljenosti, v 350 metrih višinske razlike sta kar dva odseka, dolga več deset metrov, z naklonom med 75 in 80 stopinj, vmes je tudi 90 stopinjski skok, je slap dobra psihična priprava. Pred dnevi ga je Davo presmučal z isto opremo, s katero bo smučal z Everesta, medtem ko je doslej slap štirikrat že presmučal z navadno opremo. »Gre za potrditev, da si upaš. Smučanje z vrha Everesta, presmučanje 4000 višinskih metrov, pa je nekaj povsem drugega.«
Z vrha Triglava smučala le peščica Slovencev
Projekt Everest je Davo zastavil že doma. V soboto je (v teh dneh bo) smučal z najvišje slovenske gore – Triglava, ki ga je v sedemdesetih letih prvi presmučal Franci Mrak iz Kranjske Gore. Davo je (bo) s Triglava smučal tretjič. Prvič sta z vrha v 80. letih smučala z bratom Lukom, drugič je s Triglava smučal sam, v soboto pa je po novozapadlem snegu. »Vsako smučanje mora biti izziv, na vsako se je treba pripraviti resno,« in Triglav spada med velike turnosmučarske izzive. Več poskusov je že bilo smučanja s sedla med Malim in Velikim Triglavom na ledenik, s samega vrha pa je smučala le peščica Slovencev. »S Triglavom se Slovenci identificiramo in mislim, da je tak projekt treba začeti doma,« meni Davo, ki bo v drugi polovici maja smučal tudi z vrha najvišje gore Evrope, Mt. Blanca. Vabilu se je odzval tudi naš reprezentant Matjaž Vrhovnik, ki se še nikoli ni poskusil v tako ekstremnih smučarskih razmerah, poleg članov odprave pa se bodo odprave udeležili tudi gorski reševalci z Jezerskega.
Pri denarju se vse, tudi tako odmeven projekt, začne in konča. Zato čaka Jezerjana še dokončna zagotovitev sredstev za odpravo, ki bo stala okoli 180.000 dolarjev. Samo pristojbina za Everest, s plačilom katere se sme sedem alpinistov podati proti vrhu (poleg vodje odprave Dava Karničarja se bodo na goro podali tudi alpinisti Urban in Tadej Golob, Grega Lačen, Tadej Flis, Franc Oderlap; zdravnik na odpravi bo Jurij Gorjanc organizator Tone Škarja, zraven pa bosta tudi snemalec, saj nameravajo spust tudi posneti in tisti, ki bo skrbel za internet povezave) znaša 70.000 dolarjev, ostalo pa so stroški poti, opreme, dodatnega kisika (»želim imeti trezno glavo,« pravi Davo), najem nosačev, pristojbine, komunikacije … Davo Karničar se podaja v eno zadnjih pustolovščin na planetu, ki bo, če mu bo uspela, dobila slovenski pečat. »Zdaj je priložnost vseh tistih, ki ploskajo ob naših športnih uspehih, da pravočasno reagirajo.«
Ker bodo leto 2000 mnogi izkoristili tudi za uresničevanje najbolj drznih načrtov, se bo morda z namenom smučanja na Everest podal še kdo. Vendar pa ima Davo o prvenstvenosti dejanja svoje mišljenje: »V prvih letih odločitve sem bil precej nestrpen. Zdaj, ko sem spoznal vso zahtevnost tega projekta, bi lahko tistemu, ki bi neprekinjeno smučal z Everesta, samo čestital. Ne gre mi za prvenstvo, gre za življenjski izziv za katerega čutim, da je čas, da ga sprejmem.«
Maja Roš
