Vsebina
3 Novi komisiji za srečno pot
5 Veliki pionirji alpinizma (XI. del)
7 Nekaj kar tako
9 Grandes Jorasses (II. del)
13 Lotse 81
14 K člankoma o jezikovnih vprašanjih
17 Stare in nove zanimivosti
18 Nove smeri
19 Bohinjske stene
21 Četrtič v steni El Capitana
23 Gorska srečanja druge vrste
26 Pohvale, pripombe, pojasnila
27 Seminar in izpiti za alpinistične inštruktorje
29 Himalajska kronika
32 Boivinovi pogledi na ledno plezanje
36 Kateri pas je pri visenju varnejši?
Novi komisiji za srečno pot
Ob primerjavi članstva v slovenskih alpinističnih odsekih s številom vzponov opazimo precejšnja nihanja. Vidimo, da ima manjšina alpinistov večino vseh vzponov, tudi kvalitetnih. Ta manjšina je običajno aktivna tudi v samih alpinističnih odsekih in pri Planinski zvezi.
Vemo, da je bilo v preteklem letu registriranih alpinistov približno 700 in kategoriziranih v vseh treh razredih približno 70 (pogoji za republiški razred so res minimalni in jih vse leto aktiven poprečen alpinist zlahka doseže). Upoštevajmo, da del alpinistov iz opravičenih razlogov ni mogel biti aktiven in da v kategorizaciji niso zajeti pripravniki, ki se včasih lepo udejstvujejo. Kljub temu pa je še vedno velik »primanjkljaj« v aktivnosti.
Posledica tega pojava je, da se alpinizem čedalje bolj individualizira, društveno življenje po odsekih zamira, tako od organizacije alpinistične šole pa do organiziranih izletov, taborov itd. Najbolj vznemirljivo pa je, da je ta pasivni del članstva sploh nezainteresiran za take akcije in do njih neprizadet. To mi je popolnoma nerazumljivo iz razloga, da smo se prostovoljno vključili v društva z dejavnostjo, ki nas zanima. Ker tu ni šlo za nobeno prisilo, zakaj se potem delo zanemarja, tako da se ga ne opravi, če ni pri tem neposredne takojšnje koristi. Ob takšnem premišljevanju, kje iskati vzrok, se vprašujem, če je bilo pri vzgoji vse v redu. Namreč vsa pretekla leta se je ob organizaciji začetniških poletnih in zimskih tečajev poudarjalo izključno strokovnost, tehnično znanje, na druge vrline alpinizma pa se je pozabljalo. Enako se dogaja tudi po alpinističnih šolah, ki jih organizirajo matični alpinistični odseki in sploh vsa sedanja smer razvoja alpinizma to zanemarja. Menim, da je prav tako kot razvoj vrhunskega alpinizma nujno potreben razvoj aktivnega homogenega članstva. Potruditi bi se morali, da v tem pasivnem članstvu vzbudimo občutek pripadnosti skupini, organizaciji, za katero je pripravljen vsakdo nekaj storiti, pa čeprav v tem delu ne bo našel svoje osebne koristi. Naj bo to morda izziv novi komisiji za alpinizem, pa ne jemljite tega kot kritiko dosedanje.
Marjan Osterman
ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 11, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Enajsto številko so pripravili; Ines Božič, Vojko Bučer, Lojze Budkovič, Vlado Zlatko Gantar, Marko Grad, Lidija Honzak, Luka Karničar, Rok Kovač, Pavle Kozjek, France Malešič, Janez Marinčič, Nada in Bine Mlač, Vinko Mlinar, Marjan Osterman, Lidija Painkiher, Bojan Pollak, Jože Rožič, Vladimir Škerlak, Iztok Tomazin in Meta Virant.
