VSEBINA
5 Veliki pionirji alpinizma (XII. del)
7 Ob razpravi o Klementu Jugu
8 Vrhunski alpinizem kot oblika samodestruktivnega vedenja; primer Klementa Juga
12 Grandes Jorasses (III. del)
15 Novi vzponi
20 Odmevi (Kogel, Bohinjske stene, Seminar AI)
24 13. srečanje alpinistk
24 Alpinistični tabor CAF v Franciji
27 Veter fen
28 Mednarodno posvetovanje o varnosti
31 Opisovanje alpinističnih tur
Klini v dvanajstem raztežaju
Marjan Keršič-Belač: Igra alpinizma je izredno pestra in lahko z razumevanjem sprejemamo mlade tokove. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ni nikakršne potrebe, da bi se v gorah pobijali, dejstvo je, da je na 99 mrtvih le eden, ki se je ponesrečil v objektivnih okoliščinah. Na tečajih je treba kar naprej vcepljati svarila, da bo tudi zato manj napak in žrtev. Za ponesrečenega je sicer trpljenje zelo kratko, svojci in prijatelji pa trpe leta in leta ali vse življenje. Čopov Joža je vedno dejal: »Tvoj cilj naj bo, da boš toliko star, kot sem jaz, še hodil v hribe, da jih boš potreboval in boš lahko še splezal kakšno smer!« S tem želimo mladim dopovedati le, naj se varujejo stvari, ki so včasih vzrok za zelo kratek konec. Vzgoja naj gre v to smer, da bodo ljudje hodili v gore do starosti in do takrat mladostno uživali gorski svet. Vsakdo, ki bi rad postal alpinist, bi se moral zavedati, da se v gorah lahko z neveliko krivdo ali napako ubije – torej resnosti in nevarnosti ukvarjanja z alpinizmom. Ni prav, da včas vzgajamo mlade tako, da na vprašanja varnosti gledajo zviška, da skušajo vse opraviti čim hitreje in čimbolj enostavno. Zato na tečajih ni mesta za površnosti (obuti v copate, plezanje brez nahrbtnikov in oblečeni kot zvečer v koči), zgled morajo seveda dati inštruktorji. O vseh nepravilnostih je treba vedno sproti opravljati analizo, še posebno pa analizo nesreč, da bi v prihodnje ne ponavljali napak. Pri vseh je treba privzgojiti kritičnost in samokritičnost – jasen pogled, kaj smo naredili prav in kaj ne.
Bojan Pollak: Naša plezalska vzgoja je odlična, včasih pa manjka vzgoja človeka, ne le plezalca. Ni težko nekoga naučiti plezati, težko pa ga je naučiti človeškega odnosa, kar pa je bistvo alpinistične vzgoje.
Tone Škarja: Tehnična vzgoja je vedno boljša. Kot tudi sicer v življenju pa se vedno bolj zanašamo na tehniko. Tako se nam zdi dovolj, da je GRS vedno bolje usposobljena, da so boljše zveze in lahko posreduje celo helikopter …
Vinko Mlinar: Pri prihodnjih vzgojnih akcijah ne sme biti improvizacij. Vprašanje aktivnosti alpinističnih inštruktorjev je treba zaostriti. Na bližnjem seminarju za inštruktorje, ki bo v celoti posvečen varnosti, bodo še posebej obravnavani odnosi med alpinisti in do alpinizma. Vseeno pa menim, da lahko dosežemo pravilne odnose čisto v vsakem odseku, tudi v največjih, kjer so včasih razne skupine in trenja. Vodstva morajo posebej skrbeti za povezanost odseka in ne smejo nobene stvari obravnavati zviška.
France Malešič: Alpinisti niso nič bolj vprašljivi in potrošniški od vseh drugih. V mestu so od gora in tradicije bolj oddaljeni in jemljejo alpinizem včasih bolj površno športno, kar je tudi posledica bolj potrošniškega življenja in hitenja v mestu. Drugod se take stvari redkejše. Na tečajih in taborih pa vsi opažamo, da današnji mladi alpinisti niso prav nič drugačni od nekdanjih. Zato niso na mestu govorice o tem, da se hvalijo in postavljajo z vzponi, plezajo na čas, v kar naj bi jih silila kategorizacija, da jih vrhunski šport privede celo do nemoralnih odnosov; tudi ni na mestu predlog, naj bi opravili med alpinisti sociološko analizo, ki naj bi pokazala, kakšni ljudje se zbirajo v alpinističnih vrstah. Namesto tega raje storimo vsi, še posebno pa starejši alpinisti čimveč otipljivega na področju varnosti in vzgoje.
Marjan Osterman: Včasih preveč poudarjamo kvaliteto in nekakšne uspehe. Delajmo rajši tisto, kar nam pride res od srca, saj hodimo v gore zato, ker radi hodimo, ne, ker nas nekdo tlači v to!
(z zadnjega sestanka komisije za alpinizem)
ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 12, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Dvanajsto številko so pripravili: Janez Bizjak, Tomo Česen, Vojko Bučer, Andrej Dernikovič, Matjaž Deržaj, Zvone Drobnič, Marija Frantar, Milan Gladek, Lidija Honzak, Božo Jordan, Franček Knez, Zvone Koreačan, Pavle Kozjek, France Malešič, Janez Marinčič, Drago Metljak, Igor Mezgec, Tine Mihelič, Lev Milčinaki, Nada in Bine Mlač, Marjan Osterman, Tone Planinšek, Peter in Pavel Podgernik, Bojan Pollak, Franci Savenc, Aleš Skrt, Metod Škarja in Jure Ulčar.
