20. maja 2026 ob 8.16 po nepalskem času je Rustam Nabijev (Рустам Набиев) zapisal novo poglavje v zgodovino »visokogorskega alpinizma«. Postal je prvi človek, ki je na vrh Everesta prišel s svojimi rokami opirajoč, se na svoj trup.
Njegov zapis na družbenih omrežjih je bil kratek, a nabit z močjo: »Dokler je v vas življenje – borite se. Borite se do konca. Vredno je.«
Za Rustama Nabijeva je bil ta vzpon več kot športni dosežek. Bil je nadaljevanje življenjske poti, ki se je začela v tragediji, a se je preoblikovala v zgodbo o vztrajnosti, družini in iskanju smisla.
Rustam Nabijev se je rodil leta 1992 v Baškortostanu. Že kot otrok je izgubil mater, odraščal pri teti in zgodaj pokazal izjemno telesno pripravljenost. Po srednji šoli se je pridružil zračnodesantnim silam, kjer se je zgodila tragedija, ki je zaznamovala njegovo življenje.
12. julija 2015 se je v Omsku porušila vojašnica s 337 rekruti. Rustam je preživel sedem ur pod ruševinami, doživel dve klinični smrti in izgubil obe nogi.
Ko se je zbudil v bolnišnici, je ob njem sedela njegova partnerka Indira. Predlagal ji je, naj ga zapusti. Ni odšla. Danes imata tri otroke. Po skoraj letu dni v bolnišnici je Rustam začel znova: postal je parašportnik (sledge hokej), evropski prvak, začel je ustvarjati motivacijske vsebine, leta 2018 izdal knjigo Življenje, kos za kosom, postal je glas mnogih amputirancev in ljudi v stiski.
Vzponi, ki so ga zapisali v zgodovino
Elbrus (2020) Na vrh se je povzpel samo z rokami in cepini. 15 ur vzpona, 15 ur spusta.
Vzpon je posvetil ženi in hčerama.
Manaslu (2021) Prvi dvojni amputiranec na katerem koli osemtisočaku.
Vzpon je opravil brez dodatnega kisika.
Po Manasluju je odkrito povedal, da se v Himalajo ne bo več vrnil — da je svojo pot zaključil na vrhuncu. V intervjuju decembra 2023 je dejal: »Alpinizem je bil zame zelo težko obdobje. Na gorah je bilo težko opravljati tudi najpreprostejše stvari. Toda tam sem našel del sebe.« A zarečenega kruha se največ poje, …
Everest 2026: vrnitev, ki je nihče ni pričakoval
Ko je Rustam sporočil, da je 20. maja 2026 stal na vrhu Everesta, je presenetil tudi tiste, ki so ga spremljali od Manasluja dalje. Vzpon je opravil brez protez, izključno z rokami, z uporabo posebnih rokavic, cepinov in zaščitnih blazinic.
Njegov cilj ni bil rekord, temveč sporočilo: »Nosi lepoto, ki je v tvojem srcu. V temi bo postala svetilnik za tiste, ki hodijo za tabo.« Rustam Nabijev presega meje gorništva. Njegovi vzponi niso tekmovanje s časom ali višino, temveč pričevanje o človeški odpornosti.
