Novi tednik, 11. september 1975
REŠEVANJE V SEVERNI STENI OJSTRICE
Celjski alpinisti so v soboto in nedeljo plezali na Okrešlju v vzhodni steni Male Rinke, v Modčevi smeri Turske gore in južni steni Mrzle gore. Nad bivakom v steni Ojstrice pa je Čanžek s soplezalko v soboto ponovil eno najtežjih smeri v Ojstrici »Zmaj« V+.
V nedeljo sta vstopili dve navezi v Herletovo smer v severni steni Ojstrice. Medtem ko je naveza Čanžek, Žula in Bergant izplezala brezhibno, je v navezi Planinšek, Dolžan prišlo do padca v drugem delu prečnice. Herletova prečnica, kot jo alpinisti imenujejo, je izredno težka v prvi dolžini VI-, drugi del je nekoliko lažji in tu je ob prestopu okoli stebriča zdrsnil Dolžan Aleš. Padel je ca. 15 m v nihanju na spodnjo polico. Planinšek je padec zadržal, vendar je Dolžan pri nihanju udaril s koleni in glavo v steno. Poškodoval si je lažje levo in težje desno koleno, medtem ko je glava (zahvaljujoč plezalni čeladi) ostala nepoškodovana. Čanžek mu je nudil takoj prvo pomoč, pustil rezervno obleko in odhitel po pomoč v dolino. Pri ponesrečencu je ostal njegov soplezalec Planinšek Tone.
Reševalci in alpinisti Celja in Šoštanja so že proti večeru znosili potrebno reševalno opremo na Klemenškovo, ob enih ponoči pa krenili po Kopinškovi poti nad steno in ob svitu začeli z reševanjem. S pomočjo 200-metrske jeklene vrvi so dvignili ponesrečenca preko previsnih plati zgornjega dela stene in za njim še soplezalca. Ob 13 sta bila oba na grebenu in začel se je izredno težaven transport po Kopinškovi poti v Logarsko dolino. Akcija je bila zaključena ob 18. uri. Kljub temu, da sta poškodovani Dolžan Aleš in Planinšek Tone prestala noč z nalivom na polici v steni in nato še naporno reševanje, sta prispela v Logarsko dolino brez hujših posledic. To reševanje je bilo prvo težko in tehnično zahtevno reševanje v severni steni Ojstrice in je pokazalo, kako nujna je dobra oprema izvežbani ljudje in dosledno poznavanje stene, saj je prvi reševalec, ki se je spustil po jekleni vrvi v steno, pristal po 200 metrih točno pri ponesrečencu.
Herletova smer beleži v svojih analizah precej padcev, ki so se pa vsi končali skoraj brez poškodb, ker je stena strma in v najtežjem delu opremljena s klini. Edini smrtni žrtvi stene sta bila Dular in Zupan pred 15 leti ob zimskem vzponu.
CIC
