GORSKI REŠEVALCI V TRENTI IMAJO SVOJO POSTAJO
V petek 7. junija 1963 so se v prijaznem domu Zlatorog v Trenti zbrali gorski reševalci iz Tolmina, Bovca in Trente. Namen sestanka: vaje, izpiti in izpopolnitev reševalne službe v tem delu Slovenije.
V soboto so jih obiskali tudi nekateri člani Komisije za GRS pri PZS in po svoji moči prispevali k uspešnosti srečanja. Zborovanje je bilo izrazito delavno. Reševalci so vadili uporabo najnovejših pripomočkov; na vrsto je prišlo tudi reševanje z jekleno pletenico. Seveda niso pozabili na improvizacije in izdatno obravnavo prve pomoči.
V soboto zvečer je stekla beseda o potrebnih organizacijskih ukrepih. Razpravo je odprl tov. Roman Rutar, ki je v krajšem pregledu nanizal svoje misli ter misli tovarišev. Dolina Soče je dolga, komunikacije in sredstva za prevoz pa razmeroma slabe. V turističnem smislu obstajajo nekako tri središča: Tolmin za gore okrog Krna, Bovec za Kanin in njegovo skupino ter Mangrt ter Trenta za široko področje od Jalovca, mimo Kriških Podov in Triglava pa do Kanjavca in še dalje.
V vseh teh predelih že dolga desetletja žive planinci, ki so sposobni gorski reševalci. Tolminci in Bovčani so se tudi formalno povezali v postajah GRS, medtem ko Trentarji doslej tega niso imeli, čeprav kadrov ne manjka. Uvodnim besedam so dodali svoj glas še stari organizator reševalstva ob Soči Boris Ostan, Peter Brginc in domačini iz Trente, zlasti lovca Ciril in Jozva. Ko so se oglasili še gostje, je bila dobra volja domačinov že kar očitna in brez težav je zbor reševalcev sprejel sklep, da naj ima od 7. junija dalje Trenta samostojno postajo GRS. Načelnik postaje je Ciril Bradaškja — Mon-keš. kot gospodar mu pomaga Viktor Krava-nja — Andrejev. Člani pa so: Kravanja Anton — Kopiščar, Kravanja Jože — Rogar, Komac Jože — Mota, Komac Jože — Pavr, Zorč Ivan st. in ml. ter Albert — Rutarjevi, Zorč Alojz — Rožen, Cuder Joži — Jure in Pretnar Anton — Frlan. Z reševalci pridno sodelujejo tudi člani postaje LM iz Bovca. Nadaljevanje je pokazalo potrebo po izvolitvi koordinacijskega odbora za Posočje. V ta odbor so bili izvoljeni vsi trije načelniki: Boris Ostan, Roman Rutar in Ciril Bradaškja ter še Peter Brginc in dr. Andlovec kot zdravnik alpinist.
KO ima dokaj nalog. Nekaj je že načetih, drugih se bo treba šele lotiti. Utrditi bo treba odnose z OLO Koper, ki kažejo najbolje in so doslej že dali pozitivne rezultate — finančno in moralno pomoč. Poudariti je treba, da je ObLO Tolmin vnesel GRS v občinski statut kot javno službo ter tudi že nakazal finančno pomoč. Poskrbeti bo treba za dopolnitev in obnovitev opreme. Tolminci, Trentarji in Bovčani bodo rabili nekaj sodobnih lavinskih sond. Za vzgojo reševalcev bo treba organizirati redne letne in zimske tečaje. Slednjega bi bilo prav primerno organizirati kak teden dni pred kaninskim smukom. Tako bi bili reševalci pri roki za primer nezgode, že poprej pa bi lahko pregledali progo in poskrbeli za to in ono. Sodelovanje in pomoč pri pripravi tečajev so obljubili še Jeseničani, ki imajo zavoljo velikega števila akcij mnogo izkušenj.
Trentarji bodo poskusili vzgojiti tudi lastne lavinske pse, saj njihovo dolino pogosto ogrožajo plazovi. Zaradi tega so lep del leta takorekoč odrezani od ostalega sveta in v primeru nesreče ne morejo računati na hitro pomoč od zunaj.
V nedeljo so reševalci nadaljevali z vajami v steni ter iz prve pomoči. Nekaj tovarišev je opravilo izpit.
Srečanje so zaključile meritve z UKV postajami. Kaže, da bo namera — povezati Pogačnikov dom na Kriških Podih z reševalnim zaledjem v dolini, kmalu uresničena. Razšli smo se zadovoljni, za nami je spet uspelo srečanje.
Postaja je zrastla prav tam, kjer bo najbolje služila svojemu namenu. Fantje, v katerih rokah je njena usoda, so pravi sinovi gora in gotovo ne bodo zatajili slovesa svojih dedov in očetov.
Želimo jim mnogo uspehov!
Ing. P. Šegula
PO GREBENIH NAD DOLINO VRAT so se februarja 1963 namenili plezat Tine Mihelič, Branko Pretnar in Mikec Drašlar. Pričeli so na Vrtaški planini in preko Slemen in Kukove špice priplezali prvi dan do Škrnatarice. Tu so bivakirali v snežni votlini. Ponoči se je vreme spremenilo in zjutraj jim je nov sneg preprečil nadaljnji vzpon. Sestopili so v dolino. Sreča v nesreči, po vrnitvi je namreč Mihelič opazil na nogah težke ozebline. Vzrok je bil slaba obutev v izredno hudem mrazu.
BELAČEV STEBER V KALŠKI GORI so 3. marca 1963 preplezali Pavle Šimenc, Metod Humar in Tone Škarja.
Na tečaju ljubljanske GRS v Kranjski gori so napravili zanimiv poizkus. V SNEG SO ZAKOPALI dva ponesrečenca brez rezerve zraka. Po 25 minutah sta oba ponesrečenca pričela izgubljati zavest.
TEČAJA ZA VISOKOGORSKO SMUČANJE v Engstligenalp (Švica) se je letošnjo zimo udeležil Marjan Keršič-Belač.
KOMISIJA ZA ALPINIZEM pri PZS je letošnjo zimo organizirala tri smučarske pohode. Prvi je bil na Krn in se ga je udeležilo 70 ljubiteljev gorskega smučanja. Zal so udeleženci obiskali samo Komno, ker je slabo vreme preprečilo turo. Drugi pohod je bil po običajni trasi po Dolini triglavskih jezer, preko Kanjavca na Velo polje in v dolino Krme. Na tem pohodu si je eden udeležencev zlomil nogo, vendar so navzoči člani GRS oskrbeli prenos, tako da je bila tura v redu izpeljana. Tretji pohod je bil na Kanin. Tudi tu vreme ni bilo najbolj naklonjeno udeležencem, vendar so izredni smučarski tereni presenetili vse udeležence, ki so prvič obiskali ta predel naših gora.
ZVEZNI ZAČETNIŠKI ALPINISTIČNI TEČAJ je bil aprila na Velem polju. Vodil ga je Janez Krušic. Vreme je bilo tečaju ugodno, tako da so bodoči alpinisti iz vse države dobili pravo podobo o lepoti zasneženih gora in njihovih nevarnostih. Pod vodstvom izkušenih alpinistov so tečajniki izvršili nekaj vzponov na vrhove združenih z gorskim smučanjem. Tečaj je finansirala JLA.
VZHODNO STENO BRANE sta 17. marca 1963 preplezala Tone Škarja in Metod Humar.
V drugi polovici aprila so Ante Mahkota, Nadja Fajdigova in Branko Pretnar preplezali SEVERNO STENO KANJAVCA v novi smeri. Stena je najvišja v naših gorah in bi bila vredna obiska v pravih zimskih razmerah.
Zadnje dni aprila sta Janez Duhovnik in Roman Robas preplezala HUDIČEV STEBER
V PRISOJNIKU, mlajši alpinisti iz Medvod pa Hudičev žleb. Tudi slovenska smer v Triglavski je bila preplezana letos dvakrat pred 1. majem.
DIREKTNO VSTOPNO VARIANTO na smer Kilar-Fajdigova sta maja 1963 preplezala Tine Mihelič in Tine Zupančič.
Alpinisti, poročajte o svojih vzponih! Evidenca vzponov je vaša kulturna dolžnost! Uredništvu boste izredno ustregli, če mu boste pošiljali posnetke iz plezanja, tehnične podrobnosti, sodobno plezalsko motiviko. Alpinistične naveze so športna reprezentanca našega planinstva, zato jim moramo posvečati resnično pozornost.
