V teh dneh bo potekal tradicionalni festival gorniškega filma. O alpinizmu nekoč in danes pa je (ob tej priložnosti) v intervjuju na Sportalu spregovoril vodja festivala, alpinist Silvo Karo. V bistvu gre v pogovoru za ponavljanje in premlevanje o pomanjkanju presežkov. Vseskozi pa se pozablja, da presežki nosijo s seboj izrazito tveganje. Številke umrlih, ki so nastajale v časih presežkov, nikakor niso smiselno vključevanje v razvoj alpinizma. Če (drugače) gledamo v čas presežkov pred 60-leti je Bonatti sam (po neuspehu s tovariši) vstopil v severno steno predvsem zaradi tega, ker je zvedel, da bodo čez nekaj dni poskusili drugi. V tekmovalnosti pa že lahko iščemo tisto, kar morda primanjkuje v današnjosti. Rivalstvo med odseki, organizacijami! A to so druge teme. Alpinizem, kot vemo, ni le vzpon in sestop, …
Ko je Walter Bonatti pozimi leta 1965 sam preplezal novo smer v severni steni Matterhorna, so se alpinisti po svetu soočili z vprašanjem, kakšno dejanje bo potrebno, da se ta dosežek preseže ali vsaj izenači.
Pot v višave
V severni steni Gubna so 11. februarja 2025 preplezali Krzysztof Krolas, Romek Czoch, Andrej Jež in Urh Primožič, ki je zadevo popisal na društveni strani.
V sklopu alpinistične izmenjave s Poljaki, ki jo je pod okriljem Komisije za alpinizem pri PZS organiziral Andrej Jež, je slovensko-poljska ekipa preplezala (verjetno prvenstveno) zimsko smer med Gubnom in Dovškim Gamsovcem. Dan pred vzponom je Julijce zajela huda otoplitev. Sneg na poti iz Krnice je bil moker in nestabilen, utrdil se je šele na vrhu doline. Lotili so se očitne grape med Gubnim in Gamsovcem (cca 200 m, levo od Jesihove), saj je imela najboljši sneg.
Kljub odjugi v dolini razmere v steni niso bile slabe. Prvih sto metrov so plezali nenavezani, nato pa so preko dveh snežnih skokov dosegli lažji svet na sredini stene. Njihov načrt na dnu stene je bil, da od tam nadaljujejo po očitnem grabnu, a nas je zamikal sistem poči, ki je vodil na vrh stebra desno od grabna. V stebru potencialne ponavljalce čaka en suh raztežaj podrtije in trije zelo plezljivi miksi. Ostalo je trivialno. V smeri so pustili 2 klina. Ponavljalcem še dodajajo priporočilo, da izstopijo po grapi, saj je bolj logično.
Sestopili so v Vrata. Kljub suhi cesti je prehod v dolino zaprt za avtomobile, zato so v Mojstrano prišli s polmaratonom v žepu.
Smer meri približno 550 m. Težave dosežejo M5 AI3 IV, ostalo je lažje. Če se izkaže, da je linija prvenstvena, predlagajo ime Road to heaven.
Ledni tabor AO Celje Matica v Sappadi– poročilo: Anja Ulaga
Med 7. in 9. februarjem so si udeleženci želeli odličnih lednih razmer, katerih se v zadnjih letih ne morejo naužiti v domačih lednih slapovih. Udeleženci tabora so bili: Danijel Žagar, Jan Meh, Doroteja Špec Marko Mavri, Matej Gaberšček, Katja Jurjovec, Jože Kokalj in Anja Ulaga.
Monte Col
Prvi dan so se odločili podati na 15 ure hoje v konkretno naklonino od stranske ceste, kjer so parkirali vse do res lepega ambienta – Monte Col. Na dostopu so si dodobra ogreli meča za slapove. Vsa hoja se je poplačala, ko so prišli do sedla in se jim je odprl razgled na pet slapov težavnosti od IW3 do IW4+. Njihova naveza je plezala slap Anonima Triestini (leva var.) – IW4. V njem ni bilo nobenih sledi, da bi ga pred kratkim kdorkoli plezal. Led je bil ves čas suh, zato so se posledično delali »talarji« in mimo ušes je pogostokrat priletel kakšen ledni pozdrav iz višin. Slap jih je po 6 raztežajih konkretno utrudil iz vrha slapu so se spustili po vrvi, sidrišča so urejena. Preostale naveze so plezale slapove Ciudera – IW3 in Anonima Triestini (desna var.) – IW4.
Lo Specchio di Biancaneve
Ker so vremenarji napovedovali poslabšanje vremena in ker so morali še isti dan proti domu, so se odločili poiskati slap, ki ima krajši dostop. Temperature v Sappadi so že terjale svoj davek, zato niso imeli veliko izbire, preostalo jim je »Sneguljčičino ogledalo«. Ta je navdušila ženske udeleženke tabora in jih opogumila za izmenično plezanje. Led je bil čisto nasprotje sobotnega dne – mehak, »putrast,« kar je omogočalo enostavnejše plezanje. Pravi užitek je le malo kvarila gneča v slapu, kateri se niso dali. Sklenili so, da bodo njihovi vrvni raztežaji enaki dolžini vrvi. Taktika se je izkazala za več kot odlično, sproti so povadili še varovanje na ledne vijake. Na vrhu slapu so navdušili še Madžarsko navezo, ki se je čudila tako hitremu napredovanju. Madžar je na koncu vzkliknil: “Oh, Slovenian ice climbers – ice climbing is in your blood!,” Očitno so bili magnet za pozornost.
Zaključek tabora
Ledni tabor v Sappadi je bil odličen. Udeleženci se zahvaljujejo organizatorjem za prijetno namestitev kuharjem, ki so poskrbeli, da niso bili lačni. Iščejo še odgovorno osebo, da oddajo zahtevek, da je naslednje leto Prešernov dan razporejen tako, da bodo lahko uživali tri dni lednega plezanja.
Marko Prezelj, ki tudi oddela določen čas na Antarktiki, ustvari tudi (tam) nekaj prelepih pogledov, če pogledate njegov profil še malo naprej, pa je ves zadovoljen z Lukom Lindičem v domačih stenah …
Novo(st) v obljudenih stenah
Poleg gneče v obisku široko dostopnega območja velja morda še dodati sporočilo, da je naveza Vrhnjak-Dubac-Štrukelj splezala izstopno varianto iz Frelihovega žleba (IV/II-III, 180 m) v SZ steni Velikega vrha – Begunjščice. Takoj po ozkem prehodu v desno čez skalni skok (IV), nato levo v široko poč (detajl V), a težav še ni konec, nadaljuješ v ozki strmi grapi (IV), kjer višje postane položnejša in lažja. Sidrišče je mogoče ob slabi zimi urediti na rušju desno ali v skali levo. Izstop je med dvema macesnoma lažjega plezanja (55°). V raztežaju je ostal zabit klin.
Vzhodna smer v Mali Rinki
Precejšen obisk je v tem času beležila tudi smer, ki so jo neko pomlad med vojnama plezali France Grünfeld, Vinko Modec in Boris Režek. Borisov opis se bere precej drugače kot danes, ko lahko s fotografijami in posnetki zadeve plezalec predstavi drugače. 9. februarja so tam plezali Dean Pecman in Janez Vrankar ter Samo Supin. Potem pa še Marko Volk, …
Primerjava
Primož Zore je med kulturno-prazničnim tednom z Rudijem Nadlučnikom iskal dobre razmere v Zajedi, Ekar-Jamnik in v Igiličevi smeri. V priljubljeni (in dostopni) piceriji Četara sta se plezalca strinjala, da je za razliko od smeri Ekar-Jamnik Igličeva smer tehnično zahtevnejša, vendar se da plezati ob boljšem varovanju. Še danes pa ni jasno, če je Maks kot prvi plezal smer s prezgodaj umrlim mladim zdravnikom Verbicem (1937).
Paradižnik
V vzhodni steni Križa je z zimskimi variacijami Marko Volk opravil verjetno prvo solo ponovitev smeri, ki je nastala jeseni 1982, ko sta jo plezala Lojze Cajzek in Franček Knez …
Pozimi v smeri Jesih-Potočnik – Debela peč
Ženski zimski alpinistični tabor Kamniško-Savinjske Alpe
Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije bo organizirala ženski zimski alpinistični tabor, ki bo potekal od petka, 28. februarja, do nedelje, 2. marca 2025 z izhodiščem na Jezerskem oz. se lahko lokacija glede na razmere tudi spremeni. Glavni namen tabora je plezanje in druženje vseh generacij slovenskih alpinistk ter prenos znanja in izkušenj na mlajše alpinistke ter pripravnice. Več informacij bodo udeleženke prejele po izboru. Plezalni cilji se bodo na taboru izbirali glede na trenutne razmere.
Tabor je namenjen izključno registriranim alpinistkam vseh generacij in pripravnicam (mlajše obvezno v navezi z alpinistko), ki pisno, preko elektronske pošte (e-naslov: alpinizem@pzs.si geslo: Ženski zimski tabor KSA 2025), pošljejo izpolnjeno prijavnico najkasneje do vključno petka 21. 02. 2025 (kasnejše in nepopolne prijave, ki ne bodo na priloženem obrazcu, se ne upoštevajo!).
Prijavnice zbirajo samo v PDF formatu in v enem dokumentu, sicer se ne bodo upoštevale!
Vse udeleženke morajo imeti sklenjeno članstvo/zavarovanje A pri PZS za leto 2025.
Vse udeleženke morajo biti registrirane v letu 2025.
Udeleženke tabora bodo izbrane na osnovi 10 zimskih (kombiniranih ali lednih) vzponov v zadnjih štirih letih (2022 – 2025). Komisija si pridržuje pravico do izbora po lastni izbiri.
Tabor bo vodila Ana Baumgartner.
KA PZS bo poskrbela za organizacijo tabora in udeležencem krila del stroškov tabora.
Kontaktna oseba: Ana Baumgartner 031, 400 435 ali alpinizem@pzs.si. Vse potrebne informacije ter podrobnosti boste kandidatke in kasneje udeleženke dobile po elektronski pošti.
OD TOD IN TAM
Če kje, potem v Zahodnih Alpah vlada konkurenca in alpinisti plezajo drug za drugim tudi v novih smereh po razmeroma velikih stenah.
Barbari 2 (M8/+ 500 m)
Od 4. do 6. februarja 2025 sta Leo Billon in Amaury Fouillade splezala novo smer, skrito na dnu kotline Argentière, ki poteka vzdolž čudovite skalnate stene na Pointe Raphaël Borgis
2 nočitvi na portalu do konca stene levo od smeri Stéphane Benoist in Patrick Pessijeve Barbares 1. Poimenovanje gre na rovaš barbarskega mraza! …
Norah Padnom na Neimenovanem vrhu
Manu Brechignac, Raphaël Georges in Jérôme Sullivan so svojo smer imenovali Norah Padnom, poteka pa v Pic Sans Nom levo od Druja.
Smer so opisali kot dvodelno, tehnično zelo lepo, z nekaj deli tankega ledu, konča pa se na vrhu gore in je bila preplezana z dvema bivakoma.
Gre za dobro alternativo Druju, ki se še kar podira, …
Skrbite za formo? Vadite vsak dan kot Jane?
PRETEKLOST
Pred 60. leti so podelili alpinističnega Oscarja … Prvič je bil podeljen »Oscar« za alpinizem. Prejel ga je Walter Bonatti med slovesnostjo v Saint Vincentu. Nagrado mu je izročil pokrajinski delegat CONI … Bonatti, ki si je zadevo prislužil v znoju in krvi, ni prvi alpinist, ki je prejel priznanje, a alpinistični Oscar je le njegov prvi (in zadnji).
BO
