Kazenska odgovornost povzročitelja snežnega plazu

Planinske novice prepogosto poročajo o snežnih plazovih, ki jih povzročijo smučarji in freeriderji – Kazenski zakonik predvideva stroge sankcije tudi tedaj, ko ni poškodb

Občasno beremo o snežnih plazovih, ki jih povzročijo smučarji in freeriderji, malokrat pa se ugotavlja odgovornost. Kaj pa tvegamo, če v Italiji zaradi svoje izvensmučiščne dejavnosti sprožimo plaz? se (na hitro) sprašujejo pri Montagna TV …

Kaznivo dejanje je predvideno v kazenskem zakoniku
Če kdo povzroči plaz, ga lahko policija prijavi za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje se lahko okvalificira kot naklepno, po čl. 426 kazenskega zakonika ali za malomarnost v skladu s čl. 449 kazenskega zakonika. V preteklosti je v vseh obravnavanih primerih prišlo do obsodbe zaradi kaznivega dejanja iz malomarnosti, saj je težko domnevati naklep, torej namen povzročitve snežnega plazu.

V primeru krivde sodi primer na področje uporabe čl. 449 kazenskega zakonika, ki kaznuje tistega, ki iz malomarnosti povzroči požar ali drugo nesrečo, vključno s snežnim plazom. Zagrožena kazen je od 1 do 5 let zapora. Do štirih let se lahko z nedavnim zakonom Cartabia zaporna kazen spremeni v institut nadomestne polovične prostosti, nadomestnega hišnega pripora ali nadomestnega družbenokoristnega dela; do enega leta zapora se lahko kazen nadomesti tudi z denarno kaznijo od 5 € na dan do 2500 € na dan glede na premoženjske razmere storilca; torej od 1825 € naprej.

V primeru naklepa s strani smučarja so kazni strožje do 12 let zapora po čl. 426 kazenskega zakonika, ki pravi, da »kdor povzroči poplavo, zemeljski ali snežni plaz, se kaznuje z zaporom od petih do dvanajstih let«. V tem primeru pa mora obstajati namen – zlonamernost – povzročiti plaz, kar je malo verjetno.

Kaj pomeni (opredeli) izraz snežni plaz?
Da bi razumeli pravilo in možnost pravde, je treba najprej podati definicijo snežnega plazu, ki priznava le tiste plazove, ki so velikih razsežnosti (glede na količino snega, raztegnjenost fronte, hitrost in s tem rušilno moč). V preteklih sodbah sodnikov je moral snežni plaz predstavljati nevarnost za javno varnost, nevarnost za prometne poti, stanovanjska območja ali celo smučišča, odprta za javnost, zato je moral povzročeni dogodek potencialno ogroziti življenja večjega števila ljudi. V zadnjem času pa so sodniki razširili koncept javne varnosti. Za konfigurabilnost kaznivega dejanja je nepomembno, da stran gore, kjer se sproži plaz, ni humanizirana – ni zgradb, cest ali drugih pobočij. Po mnenju sodnikov kasacijskega sodišča ni mogoče izključiti možnosti škode drugim osebam, ki so med smučanjem ali hojo uporabljale pobočje zunaj proge (glej C. oddelek IV 14.11.2018-2.4.2019 št. 14263). Tudi pri »hipotezah abstraktne nevarnosti« je treba preveriti, ali je nevarna situacija precejšnja konkretnost, na nek način primerna za ustvarjanje stanja nevarnosti za javno varnost v smislu morebitne primernosti za določitev situacije nevarnosti za življenje, telesno celovitost in zdravje ljudi (oddelek 4 št. 5397 z dne 20. maja 2014 – del. 2015 Meile Rv. 262024). 01).

Ustreznost vedenja smučarja, planinca, alpinista …
Bistven element je tudi vedenje smučarja (planinca, …). Njegovo delovanje mora dejansko ogrožati javno varnost, torej mora biti sposobno ogrožati nedoločeno število ljudi. Vsekakor mora biti prisotna napaka smučarja, ki zahteva obnašanje, ki je v nasprotju s pravili spretnosti, preudarnosti in marljivosti.
Po mnenju sodnikov v dolini Aoste je treba subjektivni element kaznivega dejanja strogo oceniti. Preiskovanec je moral znati oceniti nevarnost svojega ravnanja tudi na podlagi svojih predhodnih izkušenj. Nevarno stanje mora biti (vnaprej) prijavljeno v biltenih ali znakih za prepoved/nevarnost zunaj proge na smučarskih objektih (sklep št. 1268 kasacijskega sodišča, kazenski oddelek IV, z dne 15. marca 2021 in sodba kasacijskega sodišča z dne 14. 11. 2018 št. 14263).
Splošnih pravil obnašanja smučarjev gornikov, katerih kršitev bi lahko sama po sebi pomenila »malomarnost, neprevidnost, neizkušenost,« ni, ampak je vedno treba oceniti celotno situacijo ob začetku spusta.
S sodbo (glej T. Bolzano, 25.3.2003) je bil smučar spoznan nekrivde. Kasacijsko sodišče pa je dve osebi spoznalo za kriva kaznivega dejanja po 449. in 426. členu kazenskega zakonika, ker sta ena na smučanju, druga na deskanju, povzročila snežne plazove iz malomarnosti, malomarnosti in neizkušenosti. Obsojena sta bila na 1 leto in 6 mesecev zapora.

V primeru nesreč v snežnem plazu, ki ga sprožijo člani skupine, je odgovoren vodnik, starejši, izkušenejši …

Zapomniti si velja
Obisk zasneženih gora izven pobočij zahteva dobro poznavanje vremena, snežne odeje in značilnosti pobočja. Zato je treba pomniti:
a) preberite biltene o snegu in plazovih, da boste razumeli razvoj vremena in stabilnost snežne odeje
b) opremite se z napravami in opremo za izvajanje reševalnih akcij in se jih naučite uporabljati.
c) izberite itinerar glede na individualne sposobnosti in stopnjo nevarnosti
d) pojdite na smučanje z najmanj dvema osebama, da ne boste sami, če pride do težav.

Pojasnilo
Vse opisano razen (posplošenih) nasvetov v Sloveniji ne velja. Iz podatkov, ki so na voljo, niso niti policija in ne sodstvo zainteresirani in ne sposobni udejaniti kakršenkoli red na tem področju. Prav tako so v posamičnih (izpostavljenih) primerih dotični gorski reševalci popolnoma napačno in povsem pristransko tolmačili (ne)odgovornost …