Veliko zaščitenega
V Avstriji je zaščitenih 81 prirodnih objektov in 118 naravnih spomenikov, ki skupno obsegajo površino okoli 1370 hektarov. Največ – 40 odstotkov odpade na Tirolsko.
Alpinistke na Tirič Mir
Vedno pogosteje slišimo o samostojnih ženskih alpinističnih odpravah, katerih cilj so celo najvišji vrhovi sveta (Japonke se npr. pripravljajo za vzpon na Everest!). Poljakinje so si za cilj izbrale najvišji vrh Hindukuša, 7706 m visoki Tirič Mir.
Letos poleti je močno odjeknilo prečenje Ušbe, ki so ga opravile poljske alpinistke pod vodstvom Elvire Šatajeve, ki je sodelovala tudi pri samostojni ženski odpravi na Pik Korženevske (7105 m) v Pamirju in pa seveda vzpon Poljakinj po Hiebelerjevi smeri v Eigerju.
Alpinistični sestanek
Jesenski čas, obdobje med poletno in zimsko sezono, je že od nekdaj namenjen tudi sestankom, na katerih alpinisti pregledajo preteklo delo in se dogovore za naprej. Preteklo soboto sta bili dve večji srečanji – članov Akademskega in Koroškega AO. Prihodnjo soboto bo v Zagrebu sestanek koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije, še prej (19. t. m.) pa sestanek komisije za alpinizem PZS. Za 4. december je napovedan sestanek načelnikov alpinističnih odsekov iz vse Slovenije (v Ljubljani), 15. decembra pa naj bi bil v Tamarju letošnji zbor slovenskih alpinistov. Sejanja bo torej dovolj, kako pa bo obrodilo pa bomo lahko videli šele prihodnje leto.
Ustanovitev SAAS
V petek ob 19.30 bo v spodnjih prostorih hotela Alp v Bovcu ustanovni občni zbor Soške akademske alpinistične sekcije, ki bo skušala pod pokroviteljstvom Akademskega AO iz Ljubljane združiti čim več gornikov iz Posočja. Iniciatorji vabijo vse, ki se zanimajo za alpinizem, da se oglasijo in po svojih močeh prispevajo k razširjanju alpinizma v tem delu Slovenije, ki je že dalj časa brez svoje organizacije.
Vaja ljubljanske GRS
V petek zvečer se je v Kamniški Bistrici zbralo okoli 30 reševalcev – članov postaje GRS iz Ljubljane. V soboto so imeli vaje v Gamsovem skretu pod Koglom, kjer so vadili pripravo sidrišča ter dviganje in spuščanje z vitlom. V nedeljo, potem ko so se jim pridružili še nekateri novi člani, pa so vadili na Lepem kamnu improvizacije, samoreševanje, reševanje padlega v navezi in podobno. Vajo, ki je lepo uspela je ob pomoči inštruktorjev vodil načelnik postaje France Zupan, sledili pa ji bosta še dve »zimski« na Starem vrhu nad Škofjo Loko.
Poročila AO
Komisija za alpinizem PZS je pred dnevi razposlala vsem alpinističnim odsekom in sekcijam vprašalnik za ovrednotenje aktivnosti dela in opreme ter ostalih pogojev dela. Izpolnjene vprašalnike morajo odseki poslati komisiji najkasneje do 17. t. m., da bo lahko pravočasno sestavila poročilo za zbor alpinistov.
Bivak na Rušju
Kmalu nato, ko so jeseniški alpinisti leta 1946 zgradili bivak III v Za Aku so pričeli razmišljati o podobni gradnji na Rušju (1980 m), ki so jo končno tudi uspešno končali dve leti kasneje. Toda bivak ni dolgo služil namenu, pozimi 1950/51 so ga uničili visok sneg in viharji. 8. novembra 1953 je že stal novi bivak, ki še sedaj odlično služi namenu. Vsako leto je več obiskovalcev, ki se oglašajo v njem, posebno odkar je poleti nekaj časa zasilno oskrbovan. Letos je imel npr. že prek 2000 obiskovalcev, zato Jeseničani že razmišljajo, da bi bivak oskrbeli z večjo količino pitne vode ter izboljšali prenočišča in namestili plinski kuhalnik.
Bilanca AO Kranj
Alpinistični odsek PD Kranj šteje 38 članov, med katerimi pa je le 14 alpinistov, drugi pa so pripravniki . Kljub temu so letos opravili kar 413 vzponov: 17 zimskih plezalnih, 63 pristopov in 46 turnih smukov, med letnimi vzponi pa so smeri vseh težavnostnih stopenj in ne manjka tudi prvenstvenih ter pristopov na vrhove nad 3000 m, kakor tudi ne najtežjih vzponov v tujih gorah (npr. Yosemite). Imajo tudi odlične smučarje, ki so osvojili pokal na VTK, inž. Tomaž Jamnik pa je postal celo absolutni prvak v smučanju med alpinisti. Pozimi imajo redno alpinistično telovadbo, za sprejem med člane za izpite z zahtevnim programom (letos so jih opravili: Marko in Andrej Štremfelj, Drago Ovsenik, Jože Hobič in Dušan Moštrokol), delavni pa so tudi na ostalih področjih. Med tistimi, ki so se letos najbolj izkazali velja omeniti brata Štremfelj, Nejca Zaplotnika, ki je sedaj v JNA, ter načelnika Francija Štera.
Vest z zamudo
Zvone Andrejčič in Jože Rožič sta 4. t. m. preplezala spodnji del »Centralne smeri« v Zadnjem Prisojniku in izstopila po »Zgornji polici«. Zaradi težavnih razmer in nejasnega opisa sta za vzpon potrebovala kar 9 ur.
Novice s Himalaje
Everest je imel – kot smo že poročali – obiskovalce tudi letošnjo jesen. 28. oktobra ob 12. uri sta nanj, kot prva v pomonsumskem obdobju, stopila Hisahi Išiguro (28) in Jasu Kato (24), oba iz Tokia. Zanimivo je tudi, da sta bila prva, ki sta se na vrh povzpela direktno z Južnega sedla, brez enega ali celo dveh višinskih taborišč, kolikor jih postavljajo druge odprave. Med sestopom pa sta morala bivakirati v višini 8600 m. Cilj njihove odprave je bil pravzaprav še nepreplezani jugozahodni greben, ki pa je ostal »problem« še naprej.
Od pretekle italijanske odprave smo izvedeli še eno novost. Poleg štirih Italijanov in dveh Šerp je na vrh stopil tudi Sambu Tamang – prvi Nepalec, ki ni iz rodu Šerp.
Makalu tudi letos jeseni ni sameval. Oblegala ga je mednarodna odprava, o njenih ciljih pa vemo malo. Časopisi poročajo le o neverjetni sreči Nemca Fritza Schambergerja, ki ga je med vzponom v skupini še s Šerpama in dvema nosačema zasul plaz. Tri ure je potreboval, da se je izkopal kar pa tudi ni čudno, saj je bil 4.5 metra globoko pod snegom.
Dhaulagiri III (7715 m) ni več na spisku neosvojenih vrhov. 21. oktobra se je nanj povzpela šestčlanska zahodnonemška odprava pod vodstvom Klausa Schreckenbacha. Vrh leži severovzhodno od Dhaulagirija, na katerem se trudi angleška skupina.
