Minula sezona je terjala v gorah kar 945 življenj
Ugotovitve mednarodne komisije za reševanje v gorah – Reševalnih akcij je bilo 9786, med temi 3359 helikopterskih
V planinskem centru avstrijskega planinskega društva – Rudolfshütte so zborovali predstavniki gorske reševalne službe 14 dežel, članic mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR). Delo je bilo kot običajno po podkomisijah za tehniko reševanja in opremo, za letalsko reševanje, za reševanje iz plazov in v zdravniški podkomisiji. Strokovnjaki za tehniko reševanja in opremo so ugotovili, da oprema dobro služi svojemu namenu ter omogoča varno reševanje. Poudarjena je bila potreba po dobri povezavi z drugimi podkomisijami, ki tudi uporabljajo različno opremo, ta pa mora biti usklajena in prilagojena za skupne namene.
Ta podkomisija zasleduje in spremlja nesreče v gorah. Ugotovila je, da je v pretekli sezoni v evropskih gorah umrlo 945 planincev. Reševalnih akcij je bilo 9786, od tega 3359 akcij s helikopterjem. Videti je, da je akcij s helikopterjem vse več. Zdravniki so govorili predvsem o potrebi po nenehnem usposabljanju reševalcev in zdravnikov za dajanje prve pomoči in zdravniške pomoči ob nesrečah v gorah. O tem bo poglobljeno in na vsej strokovni višini razpravljal kongres gorskih reševalcev zdravnikov v prvi polovici novembra v Innsbrucku. Letalci so se predvsem posvetili vprašanjem, kako zmanjšati tveganje pri reševanju s helikopterjem. Poudarili so nujnost nenehnega strokovnega izpopolnjevanja pilotov in drugih članov posadke, vštevši reševalce. Obravnavali so lastnosti viseče pomične ploščadi, ki jo uporabljajo Američani pri reševanju iz visokih zgradb in v gorah ter sploh tam, kjer je težaven pristop do kraja nesreče. Izognili se niso niti poročanju o nesrečah helikopterjev ter razpravi o pristojnosti podkomisije pri reševanju strokovnih problemov.
Specialisti za snežne plazove so obravnavali nekaj posebno poučnih nesreč v zimi 1982/83. V pregledu smrtnih nesreč so dognali, da število mrtvih nekako ostaja na dolgoletnem (previsokem) poprečju. Tako je bilo tudi tokrat mrtvih kar 131 planincev, pretežno turnih smučarjev.
Veliko besed je bilo na račun naprav za iskanje zasutih v plazu, kjer trmoglavo prevladujejo in zavirajo razvoj komercialne težnje industrije: ta vztraja pri svojih izdelkih in se le malo meni za napredek.
Letošnje srečanje ni bilo volilno, zato vodstvo IKAR ostaja v stari zasedbi, s predsednikom E. Friedlijem na čelu.
Pavle Šegula
Najhitrejši plezalci
XII. državno prvenstvo in III. mednarodno v skalolazenju, ki ga je pripravila bolgarska turistična zveza, je imelo imenitno udeležbo: 30 ekip, 90 alpinistov in 53 alpinistk iz Bolgarije, Poljske, čSSR in Grčije. Tekmovanje je bilo v vzhodni steni Goljame Catajke (Sinite kamni) in v lepem vremenu. Med alpinisti je bil najhitrejši I. Aleksandrov (5,53, drugi čas 5,58, tretji 6,27 itd.), med alpinistkami D. Dočeva (3,58 -4,13 4,20), v konkurenci tujih alpinistov pa so se najbolje odrezali plezalci iz CSSR, ki so zasedli prva tri mesta.
Najtežja: E6/7a
V Alpin Magazinu so vpeljali novo rubriko Alpin extrem, ki jo ureja znani Andreas Kubin. In kakšne so novice v njej? Ron Fawcet trdi, da je smer The Prows najtežja doslej preplezana v angleškem apnencu, da je težja kot Phoenix (5.13a) v Yosemite Walleyu. Pri komaj 60 m višine se skala prevesi čez vertikalo kar za deset metrov. Bila je to zadnja klasična smer v Ravens Toru, ki še ni imela proste ponovitve. Ocenil jo je E6, 6c. 6c, 6c/7a. Za razumevanje (in vsaj teoretično dojemanje) sodobnega plezalstva je potrebna tudi določena razgledanost na področju težavnostnih lestvic.
Nelojalna konkurenca
Poklic gorskega vodnika ni lahak. Izračunali so, da v sezoni na teden opravi vsaj toliko vzponov, da bi jih bilo dovolj za vrh Mount Everesta. Vmes pa se uči na tečajih (ali vsaj med turo). Vendar jih marsikje zapostavljajo. V ZRN so jih namreč izenačili s turističnimi vodiči.
Manj poletnega smučanja Zanimanje za smučanje sredi poletja, kakor je videti, počasi upada, tako vsaj trdijo turistični strokovnjaki. Glavni konkurent je deskanje, ki je turiste odtegnilo goram in jih usmerilo k jezerom in morju.
Kaj je bolje?
Smrtna nesreča, ki se je v Avstriji pripetila na planinskem šolskem izletu je hudo vznemirila javnost. Naj določene planinske poti zapro za šolarje ali vsaj pripravijo seznam priporočljivih? Morda pa je rešitev v boljši pripravi (planinskem šolanju) in večjemu številu strokovno dobro podkovanih vodnikov, ki bi morali spremljati vsako skupino? Toda to stane, kje dobiti denar? Prepoved je cenejša.
Alpinistični začetek težak
Sekcija PD Kozara iz Banjaluke mora ubirati svojo pot – Skupina alpinistov je tako zavzeta, da zlepa ne bo odnehala
Čeprav je naša planinska organizacija izredno množična, mreža PD pa gosta, se še vedno dogaja, da je ustanavljanje alpinističnega kolektiva sila zapleteno. Letos smo že poročali o težavah pri nastajanju AS pri PD Jankovac v Osijeku (sedaj je tudi že uradno potrjena in sprejeta v okrilje KA PZ Hrvatske), sedaj pa smo zbrali še nekaj podatkov o zanesenjakih iz Banjaluke, za katere ni vedel niti načelnik KA PZ Bosne in Hercegovine. Sekcijo so osnovali že pred nekaj več kot letom dni povsem uradno v okviru PD Kozara. Na papirju imajo sicer že deset članov, toda zares aktivna je le četvorica. Le eden med njimi je (pred 6 leti v Zagrebu) opravil začetniški alpinistični tečaj. Za plezanje jih je navdušil študijski tovariš Milan Gvozderac, sicer član AK Dilber-Stepanović iz Zenice, ki je z njimi začel hoditi v bližnje Tijesno, kjer je v kanjonu Vrbasa okoli tri kilometre dolgo ostenje visoko med 100 in 250 m, greben pa ima celo 300 m višinske razlike.
Kakšna je njihova razvojna pot, je mogoče razbrati že iz podatka, da sta le dva med njimi doslej plezala s pravo seveda sposojeno – alpinistično vrvjo. V domačih stenah plezajo največ kar z gasilsko vrvjo, čeprav je dolga le okoli 15 m, v Paklenici pa so 30-metrsko ribiško vrv vse do vstopa skrivali v nahrbtniku, da jih kdo ne bi videl, kako siromašni so. Prve kline so tudi napravili kar sami, šele letos poleti pa so jim prijatelji nekaj najnujnejše plezalne opreme prinesli iz tujine.
Ob vsem tem pa imajo težave se z matičnim društvom. Planinsko društvo Kozara je bilo sicer ustanovljeno že kmalu po vojni, toda zadnjih sedem (ali celo nekaj več) let obstoja pravzaprav le še na papirju. Sele sredi poletja so alpinisti dosegli, da so dobili članske markice, sami so morali odpreti društveni žiro račun in sedaj hodijo naokoli, da bi dobili kako pomoč za nabavo opreme. Plezanje pa jih tako privlači, da bodo vztrajali, pa čeprav brez pomoči.
PP Bonattijeve smeri
Jean-Baptist Tribout in David Chambre sta prva, ki sta Bonatijevo v V steni Grand Capucina ponovila prosto. Tri raztežaje sta ocenila s VIC (VIII po UIAA). Le dan kasneje sta 2. PP opravila Erich Esscoffier in Thierry Renault. Jean-Marc Boivin pa je z Martialom Maiolijem in Ericom Bellinijem 10. julija v tej steni preplezal novo zelo težko smer. 16. julija pa sta Escoffier in Renault prosto preplezala tudi J steno Aiguille du Fou (V1+, A3). Najtežji raztežaj sta ocenila s VIII. In v JV steni Gr. Capucina je od 14. avgusta letos še ena smer – najtežja tehnična (A4) v montlanških gorah. Med italijansko direttissimo in La Voyage selon Gullivers sta jo preplezala (z bivakom!) Boivin in Michel Piola.
Koledar za plezalce
Stenski koledar (23×50 cm) z dvanajstimi ekskluzivnimi barvnimi fotografijami s plezanja na umetniškem papirju in kratkimi teksti ponuja v zadnji številki ALPIN Magazina Uli Wiesmeier (Birkenallee 33-D 8110 Grafenaschau). Naslov je Vertikal ’84, cena pa 24,80 DM vključno s pakiranjem in poštnino.
Cordillera Real
Kraljeva veriga. Cordillera Real v Boliviji, je kompleksno obdelana v vodniku, ki sta ga pripravila R. Pecher in W. Schmiemann za založbo Hofbauer. 128 strani, kartonski ovitek (12×17 cm), cena pa 19,80 DM. Pod naslovom Die Königskordillere je še opomba, da gre za planinske in smučarske ture.
Uspel tečaj za AI
Peter Podgornik, načelnik AO Nova Gorica, se je pred tednom dni vrnil iz Srbije, kjer je v Sičevački klisuri vodil tečaj za alpinistične inštruktorje. Bilo je osem udeležencev in v sedmih dneh je z vsakim plezal vsaj eno smer (preplezali so tudi tri prvenstvene). Ob tem so obdelali še celoten program AS, praktično in teoretično, s poudarkom na reševanju padlega soplezalca in imeli tudi reševalno vajo, zvečer je Podgornik imel diapredavanja itd. Trudili pa so se tudi tečajniki in organizacijski vodja Aco Djorić, ki je sploh veliko prispeval k uspehu tečaja. V generaciji prvih alpinističnih inštruktorjev je – po oceni Podgornika- tudi nekaj odličnih plezalcev, ki bi se v drugačnem okolju lahko razvili v odlične alpiniste.
Načrti za dve leti
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je pripravila predlog okvirnega programa (podrobnejšega je mogoče pripraviti šele, ko so odobrena dovoljenja, predviden način finansiranja itd.) akcij za prihodnji dve leti. Za Kavkaz 84 je že prišlo vabilo, za Pamir (valutni tabor) pa ga še pričakujejo. Ti dve akciji bi bili lahko tudi v letu 1985, ko sta sicer predvideni himalajski odpravi. Spomladi naj bi šla slovenska odprava (predvidoma 12 udeležencev) na Jalung Kang, jeseni zvezna ženska (8.-10.) v JZ vesine (Messnerjeva smer od letos spomladi) Čo Oja, na programu pa je tudi Nanda Devi.
V Paklenici je živahno
Igor Kalan in Srečo Rehberger, člana AO Kranj, sta bila štiri dni v Paklenici, kjer sta srečala že precej alpinistov iz Italije, ZRN in Hrvatske. 13. t. m. je Rehberger opravil 9. PP Velebitaške (VII-/VI), dva dni kasneje pa 3. PP Bukove (VII-/V-VI), vse v na- vezi s Kalanom. Zadnji dan sta na klasičen način ponovila Raz za kladivce.
Naši v ameriški reviji
Tudi 57. številka (letnik 1983) številka almanaha American Alpine Journala dokazuje naklonjenost urednika našemu alpinizmu. Poroča o skoraj vseh pomembnejših uspehih naših alpinistov v tujih gorah. O vzponu prek J stene Aconcague, o obch poletnih obiskih Andov (Anapurna IV je vključena v avstrijsko poročilo). Vse bolj očitno pa je, da prekasnih poročil ne more izkoristiti. Po zamudah pa so naši alpinisti med prvimi.
Tolminski steber nad Krmo
Viktor Golja in Ivan Rejc, člana Soškega AO sta v Temenu Rjavine (Krma) preplezala novo smer, ki sta jo imenovala Tolminski steber. Plezala sta jo 10 ur, ocenila pa s V+, 450 m (vodi po osrednjem stebru). V steni sta imela že povsem zimske razmere – do 15 cm snega.
Osem novih AI
V letošnjem drugem terminu je opravilo izpite za alpinistične inštruktorje kar osem alpinistov: Stanko Mihev (AO Ravne), Ivan Šturm (AO IMPOL), Andrej Zorčič (Akademski AO), Lidija Honzak (AO Matica), Aleksander Kogovšek (AO Črnuče), Marjan Olenk (AS Sežana) ter Peter Čizmek in Fulvij Živc iz Obalnega AO (Koper).
Komisija za alpinizem PZS tudi sporoča, da bo zbor načelnikov 22. novembra. Pomeniti se bodo morali o spremembah pravilnika, o članstvu nove KA (razpis za evidentiranje kan- didatov velja do 14. novembra, opis del in področij bodo AO dobili z okrožnico), o sklepih okrogle mize in pa seveda o uresničevanju načrtov ter planu za delo v prihodnje.
Nova imena
V Himalaji prihaja do sprememb tudi pri imenih. Od letos naprej, denimo ni več Peaka 29, 38 in 43, ti vrhovi se imenujejo poslej (uradno) Ngadi Culi, Sar Tse II in Kišar. Po novem bo potrebno namesto (francoskega) imena Jannu pisati Kumbhakarna, Tent Peak je Kirat Culi, Island Peak-Imja Tse, Fang- Varaha Sikhar, Glacier Dome – Tarte Kang. Tent Peak – Tarpu Culi, Wedge Peak – Funfun Culi itd. Sprememb je kar precej, vprašanje transkripcije domačih imen pa ostaja še naprej nedorečeno.
Veliki načrti v Vojvodini
Komisija za alpinizem Planinsko smučarske zveze Vojvodine, čeprav organizira šele letos, ima velike načrte. Decembra bodo opravili pregled članstva in uredili registracijo za 1984. Pripravljajo se na ustanovitev AO (sedaj AS) v Novem Sadu, že ves čas pa raziskujejo, če je morda še v kakem njihovem PD interes za alpinizem ali pa morda celo že zametek AS. Pripravljajo tudi AS, prihodnje leto pa bi radi organizirali II. vojvodinsko odpravo. Razmišljajo o dveh možnostih o Grenlandu ali Kilimandžaru. Izredno obsežen je tudi načrt dela za prihodnje leto, vendar bi morali zbrati kar 366.000 din, da bi ga lahko uresničili.

Sneg v Koglu
Tine Bucik in Andrej Žnidaršič, člana AO Rašica, ki sta v nedeljo 23. t. m. ponovila Hruško v JV steni Kogla, sta povedala, da je bilo v smeri že precej ledu. Ko je posijalo sonce, so iz zgornjega konca večkrat prileteli tudi večji kosi ledu. Sestopila sta po Zeleni zajedi.
Odhajajo v Patagonijo
V četrtek, 3. novembra ob 15. uri odide z Brnika naša tretja odprava v Patagonijo. Pripravili so jo alpinisti AO Domžale, vodi pa jo Stane Klemenc. Člana pa sta še Janez Jeglič in Silvo Karo, pridružena pa Franček Knez in Joco Balant (ki namerava obiskati tudi Ognjeno zemljo). Njihov osnovni cilj je Cerro Torre, računajo pa tudi na Fitz Roy.
Rampa v Novem vrhu
Rampa ni slovenska beseda, toda med alpinisti je, kakor kaže, tako zakoreninjena, da jo zelo uporabljajo, celo smeri tako imenujejo in tudi določene predele v Steni. Tone Črv, Ivan Jeram ter Milan Černilogar s članico AO Rašica, so preplezali V steno Novega vrha v smeri, ki bi bila lahko v spodnjem delu prvenstvena (IV+/III- IV, 100 m). Ce se potrdi, da je, predlagajo ime Rampa. Vstopili pa so tam, kjer začenja tudi Rašiška varianta.
Friko v Klemenči peči
Janez Jeglič (AO Domžale) je sporočil, da sta se Frančkom Knezom (AO IMPOL) 12. t. m. preplezala novo smer v Klemenči peči. Friko (V-VI, 120 m, 2 h), kot sta jo imenovala, vodi po najbolj markantnem stebru, v zgornjem delu prek rumenega odloma.
Notranjski AO
V četrtek 6. t. m. je bil na Vrhniki sestanek članov AS Borovnica in AS Vrhnika (iz AO Logatec kljub vabilu ni bilo nikogar). Domenili so se, da ustanove skupni AO, ki naj bi se imenoval Notranjski alpinistični odsek, ker pričakujejo še vključitev drugih z njihovega področja. Za ustanovitev AO izpolnjujejo vse formalne zahteve, saj imajo med svojimi člani enega inštruktorja, sedem alpinistov, tri pripravnike in že osem tečajnikov, prijave v AS pa še sprejemajo. Za načelnika so izvolili Rada Kovačiča z Vrhnike, šolo pa bosta vodila Milan Matic in Tone Palčič.
1. PP Zajede v Novem vrhu
23. t. m. je Edo Kozorog v navezi z Metkom Fonom (oba Soški AO) opravil 1. PP Zajede v J steni Novega vrha. Smer, za katero je doslej veljala ocena V+, A1-2 (3 R), 130 m, sta ocenila s VI+/V-VI in je bila verjetno poslednja v tej steni, ki še ni imela proste ponovitve, čeprav plezajo v njej pretežno le člani tolminskega dela Soškega AO.
AŠ v Kamniku
V sredo (2. novembra) ob 17. uri se bo v prostorih PD Kamnik (Kidričeva 38) začela alpinistična šola. Vodil jo bo gorski reševalec in GV Metod Humar, na programu pa imajo poleg vaj, treningov in skupnih tur tudi predavanja. Osnovni pogoj za vpis je, da je kandidat star že vsaj 18 let (s pisnim privoljenjem staršev 16), zaželeno pa, da je že opravil planinsko šolo.
Člani AO Kamnik so avgusta opravili 77 tur, septembra pa 42. V steni Vežice so preplezali dve novi smeri. Sonja Lanišek in Bojan Pollak sta svojo ocenila s V-, Bojan in Rado Nadvešnik pa s IV. (Ostenje Vežice vse bolj kliče nekoga, ki bi pripravil popoln vodniček).
Največ v Calanquesu
Marjan Tschertou, član Slovenskega PD iz Celovca, ki študira v Innsbrucku, piše, da je letos plezal nekaj manj. Najbolj aktiven je bil v znanem francoskem plezalnem središču Calanques. Smeri so visoke sicer le 5-6 raztežajev, toda zelo zahtevne. Mesta z oceno VII so plezali takorekoč vsak dan. Ker je bilo tudi vreme zelo stabilno, so bivanje v teh obmorskih pe- činah (blizu Marseilla) celo podaljšali.
O odpravi Gangapurna 83
Marjan Novak je z odpravo DP Ljubljana-Matica odpotoval pod steno Gangapurne, pred dnevi pa se je (skupaj s tistimi, ki so se udeležili treninga) vrnil. Povedal je, da je alpiniste zapustil 16. t. m., ko so se odpravljali v drugi tabor (5800 m). Bazo so postavili nekako na višini 4800 m. 1. tabor oz. naprej pomaknjeno bazo pa 5200 m visoko. Stena je videti zelo zahtevna, vzpon pa bo, kakor kaže mogoč le po grebenu.
Japonci in Everest
Japonci tudi v himalajizmu nizajo uspeh za uspeh ne glede na žrtve, v čemer tudi prednjačijo. 8. oktobra letos sta se na Mount Everest spet povzpela dva japonska alpinista: Haruici Kavamura (35) in Somi Suzuki (30). Dva dni kasneje jima je sledila še trojica. (Po še nepotrjenih novicah pa je uspela tudi druga japonska odprava!)
V Tibetu je tudi že velika japonska odprava, ki ima v načrtu zimski duet na Everestu. Vodita jo zakonca Takahaši. Mož bo s tovariši vrh naskakoval s severa, žena pa bo vodila južno ekipo.
Popust za nakup planinske literature
Planinska zveza Slovenije daje v letu, ko naša planinska organizacija slavi 90-letnico, 5 odstotkov popusta za nakup planinskih edicij. Deležni ga bodo individualni kupci, ki bodo novembra kupovali edicije Planinske založbe pri PZS, s potrjeno planinsko izkaznico pa bo popust 8 odstotkov. Popust velja za nakupe v ekonomatu PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, vsak delavnik med 8. in 14. uro (ob ponedeljkih do 17. ure). Ob nakupu vsaj petih izvodov iste edicije (ali 20 značk) pa še naprej velja 15-odstotni popust. Mogoče je nabaviti tudi posamezne številke Planinskega vestnika za več let nazaj.
Franci Savenc