Plezala v Verdonu
Ocene so tudi X – Irena Komprej je nadvse zadovoljna z obiskom verdonskih sten – Tabor napol prazen
Irena Komprej, članica AS Prevalje, je v začetku meseca s švicarskimi alpinisti obiskala Verdon, znani francoski center za prosto plezanje. Tabor je bil sicer že napol prazen, razmere za plezanje pa odlične.
Kamnina v Verdonu je podobna tisti v Paklenici, toda težje smeri potekajo v gladkih predelih sten (plati). Klini odlično drže in plezalci si v iskanju svojih meja zato lahko privoščijo takorekoč vse kar hočejo. Tudi to, da pri poskusih preplezati mesta z oceno 8a (po UIAA okoli X) padejo po 50 m in potem spet naprej poskušajo. Večina smeri pa je bila že tolikokrat preplezana, da so z magnezijo označena od začetka do konca. Da pa je trening v takih stenah (in stenicah) se kako koristen tudi za alpiniste, najlepše potrjuje Piolina smer v Eigerju, mesta ocenjena s VII in VII+ v njej menda niso posebna redkost.
Komprejeva je z Danielom Ankerjem preplezala štiri, s Petrom Wütrichom pa eno smer. Najtežja je bila zadnja – Dingomaniaque, v kateri po raztežajih ocenjenih s V in VI pridejo na vrsto tudi ocene VII in VII+. Ker pa je večino smeri plezala kot druga, pravi, da svoje ponovitve nima za proste (na najtežjih mestih se je tudi nekajkrat prijela za kline). Še bolj se je prepričala, da brez rednega treninga in razgibavanj – v tem Francozi prednjačijo ni mogoče napredovati. Ker so stene v Verdonu obrnjene proti jugu, so z izjemo najbolj mrzlih zimskih dni ter poletne vročine idealne za tiste, ki se skušajo preskusiti (tudi) v plezanju smeri nad VI. stopnjo.
Drugo znano francosko središče Buoux je, kakor kaže, sedaj dokončno zaprto za plezalce. V deseti letošnji številki francoske revije Alpinisme et Randonnée je ob tem objavljena zanimiva izjava: Osebno nimamo nič proti plezalcem, celo prav zanimivo jih je opazovati, kako se udejstvujejo, toda – preveč nas motijo!
Naši odpravi čakata na boljše vreme – Tako celjsko kot ljubljansko himalajsko odpravo za nekaj časa ustavil sneg
Obe naši Himalajski odpravi poročata, da sta morali zaradi dolgotrajnega sneženja za nekaj časa opustiti misel na napredovanje. Člani obeh odprav pa so zdravi.
Srečko Šrot, član celjske odprave na Gaurishankar, poroča, da so se 13. oktobra povzpeli do prvega višinskega tabora, ki pa je bil podrt, zato so se vrnili v bazo. Zaradi močnega sneženja in nevarnosti plazov so prekinili plezanje in se odločili počakati na ugodnejše vreme.
Odprava PD Ljubljana-Matica na Gangapurno poroča, da so prišli v bazni tabor na višini 4900 m 9. oktobra, že naslednji dan pa so postavili naprej pomaknjeno bazo na višini 5400 m. Kmalu nato je začelo snežiti, v treh dneh pa je zapadlo več kot meter snega. Poročajo tudi, da severne stene Gangapurne sploh še niso videli.
AŠ tudi v Celju
Alpinisti PD Celje vabijo v alpinistično šolo, ki se bo pričela 27. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih na Stanetovi 1/1. Praktične vaje v plezalnem vrtcu bo vodil Franc Čanžek.
Smučala sta z vrha
Niko Mole in Andrej Zorčič, oba člana Akademskega AO iz Ljubljane sta 14. t. m. presmučala severno steno (50/43, 350 m) Fuscherkarkopfa v skupini Glocknerja. Razmere za smučanje, a ne za plezanje so bile ugodne, bilo je nekaj novega snega in le me-stoma ju je nekoliko motil led.
Trije projektorji in magnetofon
Klasična predavanja z diapozitivi postajajo vse manj zanimiva in tisti, ki hoče svoje vtise posredovati javnosti tudi osebno, zato iščejo nove oblike. Zagrebški reševalci, udeleženci naše prve smučarske ekspedicije, ki se je lani povzpela na Kang Guru, so našli eno takih rešitev. Trije projektorji in magnetofon, 200 leicas in 100 6×64 diapozitivov ter zvok, ki so ga večino posneli že v Nepalu, ob tem pa se vkomponirana glasba, za konec pa še deset minutni 16 mm film o vzponu na vrh in smučanju. Z uvodnimi besedami traja predstava, ki jo je javnost že večkrat zelo lepo sprejela, približno uro.
Štiri smeri v Trniču
Franček Knez in Milan Romih, (AO Impol iz Slovenske Bistrice) sta 15. t. m. preplezala tri nove smeri v Trniču (Križevnik): Pavrsko (IV, -V, A0), Sansaro (III-IV) in Nirvano (III). Knez sam pa v sestopu še Belino (III). Naslednji dan pa je v Mrzli gori ponovil štiri smeri.
Ob obletnicah
Enajsta številka Bilogorskega planinara (izdaja PD Bilo iz Koprivnice, cena izvoda 20 din) je posvečena obletnicam. V uvodniku Željko Hlebec obuja spomine o Sutjeski. Na drugem mestu je članek dr. Željka Poljaka, sicer urednika Naših planina, Mount Everest, 29. V. 1953. In pred zaključnim člankom je še en jubilejni zapis o 50-letnici PD Split. Vmes pa je še marsikaj, kar bo zanimalo tudi tiste, ki niso člani matičnega PD.
Jizerska padesatka
Smučarski maraton (50 km), ki ga bodo 29. januarja 1984 že 17. priredili v okolici Libereca v spomin na njihovo alpinistično odpravo, ki jo je (ob potresu) zasul zemeljski plaz s Huascarana, je postal znan že po vsem svetu, udeležili pa so se ga že tudi naši zastopniki. Toda zaradi vse številnejših prijav, morajo udeležbo že nekaj let omejevati, zaradi udeležbe tujcev pa sodeluje tudi turistična organizacija CEDOK. Interesentom je program na vpogled v pisarni Planinske zveze Slovenije (312-553).
Rastlinski svet skozi objektiv
26. t. m. ob 17. uri bodo v Prirodoslovnem muzeju odprli 11. razstavo naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva Rastlinski svet skozi objektiv dr. Luke Pintarja. Diapozitive bo komentiral dr. Tone Wraber.
Več z začetniki
Alpinistična sekcija v Osijeku je letos v večji meri kot doslej skrbela za naraščaj, pa vendarle ni zmanjkalo časa tudi za individualno aktivnost. Bili so na tečaju v Chamonixu, četverica pa je potem plezala še v Mt. Blanc du Taculu. Bili so tudi v Paklenici, v Julijskih Alpah, plezali so v steni Kleka.
Severna stena Eigerja
Čeprav je v severni steni Eigerja (3976 m) že veliko smeri, tako da jih noben pregled ne prikaže vseh – tudi Franček Knez je v desnem delu opravil dva prvenstvena vzpona – so samo v osrednjem delu letos preplezali še dve novi. O solo vzponu češkoslovaškega Pajka smo že poročali, desno ob njegovi pa je bila konec julija preplezana še ena. Švicarsko-francoska naveza M. Piola-R. Gilini, ki jo je preplezala, jo je ocenila za izredno težko. V 1400 m visoki steni sta imela (samo) pet bivakov. Na sliki: 1. Češkoslovaška smer, 2. Harlinova, 3. Klasična, 4. Japonska direttissima, 5. Českoslovaška direttissima, 6. Piolina, 7. Hoyaldova, 8. Ženevski raz.
UKV zveza GRS
Komisija za gorsko reševalno službo PZS je letos izdala Navodila za uporabo UKV zvez GRS. Na trikrat zgibanem kartonu, da je njegova velikost (7×12 cm) več kot primerna tudi za žep, so navedeni klicni znaki premičnih in dolinskih postaj ter posebej še gorskih postaj in splošna navodila. Pripomoček torej, ki bo v veliki meri olajšal sporazumevanje v času akcij.
Letos še AR
Alpinistični razgledi so začeli izhajati oktobra 1979. Doslej je izšlo 17. številk s 638 gosto potiskanih strani formata A4, v pripravi pa je še ena številka. AR sprejemajo vsi alpinistični kolektivi v Jugoslaviji, v Sloveniji pa še ves vodstveni in vzgojni kader ter najaktivnejši alpinisti. 300 članov AO in AS ter posameznikov plačuje naročnino (lani 200, letos 250 din), 45 izvodov razpošilja uredniška skupina raznim organizacijam doma in na tujem, 10 izvodov pa jih brezplačno razdele v okviru PZS (knjižnica, arhiv, komisije itd.). Naklade pa kljub velikemu zanimanju ne bo mogoče povečati, zlasti zaradi organizacijskih težav. Sicer pa večino del izdajatelji opravijo brezplačno, edini stroški so za razmnoževanje, ptt in nekatere usluge med pripravo gradiv. Z novimi sodelavci se je bistveno izboljšalo tudi razpošiljanje.
11. PP smeri JLA
Darjo Durjava in Janez Marinčič, člana AO Matica, sta 8. t. m. opravila 11. PP smer JLA v Šitah. Travno poč sta ocenila v VI, morda VI+, izstopni prvi s VI, vmes pa je še eno mesto VI-.
Tudi Peč je zanimiva
Tudi litijski alpinisti imajo steno, in sicer le kakih 20 km iz domačega kraja. V Peči je menda prvi plezal Franček Knez z Milojko Lesjak. Po tem so bolj levo plezali še litijski alpinisti, predvsem Dare Juhant. Z njim je Peč obiskal 16. t. m. tudi Dare Božič iz AO Kamnik. V načrtu sta imela prvenstveni vzpon po rdeči krušljivi poči, pa sta se potem raje odločila za 1. P Kmečke smeri (V/II- III).
Zadnji vzponi
Iz AO Litija so nam sporočili tudi nekaj vzponov, ki so jih opravili v zadnjem času. Riko Bučar in Andrej Fink sta ponovila varianto Hruške v Koglu, Kamniško v Vežici in Desno v Dedcu, Fink in Jože Repina Perčičev steber v Vežici, ki ga je sam preplezal tudi Dare Juhant, potem pa še Akademsko v isti steni. 8. t. m. je sam plezal tudi Repina, in sicer Neznano v Vežici ter Staro granato in Kamniško v Vršičih (sestopil je dvakrat po Lukmanovi), za konec pa je opravil še solo vzpon po Belem razu v Dedcu.
V Trbovljah dve šoli
V prostorih PD Trbovlje se bo 27. t. m. ob 19. uri začela letošnja alpinistična šola, ki bo trajala eno leto. Od 26. septembra pa imajo tudi šolo za orientaciste. Tudi ta šola je v društvenih prostorih na ulici 1. junija LO (vhod zadaj), predavanja imajo vsak ponedeljek in sredo od 17. do 19. ure.
Sporočilo sodelavcem NP
V zadnji številki (7-8) Naših planina, glasila PZ Hrvatske, je priobčena drobna novica, ki pa bo zanimiva tudi za naše alpiniste. Uredništvo meni, da je za tehnične opise zainteresiran zelo ozek krog naročnikov, objave pa zahtevajo sorazmerno veliko prostora. Zato bodo prvenstvene vzpone v prihodnje le registrirali in objavili naslov tistega, ki je poslal opis. Komisija za alpinizem PZH pa naj razmisli o možnostih, da bi izdajala svoj bilten (po vzoru na naše AR), kjer bi objavljali tudi opise.
In vendarle so
Že veliko je bilo slišati o Alpinističnem klubu Maribor, ne nazadnje tudi, da je bil ukinjen. Vendarle poročila o njih delovanju (overjena z žigom in podpisom) kažejo drugače. Sporočajo, da se finansirajo sami, da so od ustanovitve leta 1976 preplezali tudi že številne smeri v tujini. 20. septembra so Marjan Ileršič, Vlado Ledinšek, Jože Masarec in Armand Polegek ponovili smer Cajzek-Knez v Steni Kamniškega sedla. Dan kasneje so v navezi z Vinkom Persnekom preplezali dve novi v Mrzli gori, o čemer smo že poročali. Ileršič, Mesarec in Polegek so tretji dan ponovili še Smer za Zobom v Klemenči peči.
Od zamisli do alpinističnega odseka
Pri PD Litija so septembra ustanovili AP – Velika pomoč iz Trbovelj
V dveh letih, kolikor je pri PD Litija alpinistična sekcija, so njeni člani veliko dosegli. Ob pomoči članov AO Trbovlje, ki so prevzeli pokroviteljstvo, posebej pa še Bojana Šprogarja, so bili sicer usmerjeni predvsem v šolanje kadrov, vendar niso izostali tudi prvi plezalski uspehi.
Ob ustanovitvi je imela AS Litija štiri alpiniste in dva pripravnika, ki so se izšolali v ljubljanskih AO. Že s prvo AS pa so pridobili sedem novih pripravnikov, 9. t. m. so iz svojih vrst dobili tudi že prve alpiniste. To so: Janez Firm, Dare Juhant, Silvo Kotar, Vojko Mohar in Janez Savšek. Ob koncu lanske alpinistične šole so pridobili tri nove pripravnike in nekaj tečajnikov, dva alpinista pa sta opravila izpit za alpinističnega inštruktorja. Plezalni vrtec v bližini domačega kraja so opremili s stalnimi klini, oskrbeli so se z najnujnejšo opremo, za denar v glavnem poskrbe z delovnimi akcijami, nekaj pa jim seveda primakne tudi UO matičnega društva. Imeli so tudi že svoj alpinistični tabor, za prihodnje leto ga načrtujejo v Zahodnih Alpah, obiskali pa bi radi tudi gorstva na jugu naše države.
OD TOD IN TAM
Sedaj še Berge
Željo, da se priključi krogu najbolj zaželenih planinskih revij. ima tudi najnovejša – Berge, ki je julija začela izhajati v Švici. Že podnaslov Mednarodno glasilo za planinski svete daje slutiti njeno usmerjenost. Če pristavimo, da jo krase odlične barvne fotografije in da ji pomagajo znani sodelavci (za alpinizem npr. Toni Hiebeler), potem je jasno, da uspeh ne bo izostal. Prva številka je bila posvečena Matterhornu, druga pa Centralnim Dolomitom.
Tudi Madžari v Himalajo
Madžarski alpinisti so si sicer želeli dovoljenje za Nanda Devi (7816 m), toda ker je že več let naprej oddan, so sprejeli ponujeni Kalanko (6931 m), ki je prav tako v indijski Himalaji. Za prvo njihovo himalajsko odpravo je devet kandidatov.
Na himalajskih vrhovih
Varšavska založba Sport in turizem, ki je tudi najpomembnejša poljska založba za planinsko literaturo, je izdala dolgo pričakovano knjigo – Na himalajskih vrhovih, ki sta ga pripravila Zbignew Kowalevski in Janusz Kurczab. Monografija ima 460 strani in je eno najpopolnejših tovrstnih del doslej (za Himalajo in Karakorum, geografija, alpinistična zgodovina). 50 stran je posvečenih sedemtisočakom, 8 poglavij puše nižjim vrhovom. Zadnje poglavje obravnava ženski himalajizem. V imenskem kazalu je 1000 geografskih imen, nad 2200 pa je navedenih oseb.
Franci Savenc
