Cilja vrhova drznih oblik Fitz Roy in Cerro Torre
Peterica naših alpinistov je v organizaciji AO Domžale odpotovala v argentinsko Patagonijo – V teh gorah največkrat odloča vreme
V sredo zvečer so imeli člani odprave v Patagonijo še na kegljišču srečanje s člani PD in prijatelji, dan kasneje pa so že poleteli v Frankfurt, potem v Buenos Aires in Rio Gallegos. Kako naprej v Calafate pa ob odhodu še niso vedeli. Na vsak način pa jih na koncu čakajo še konji, ki jim bodo znosili tovore kar se da daleč pod stene Fitz Roya in Cerro Torreja.
Patagonija je bila za naš alpinizem, kljub hitremu razvoju v šestdesetih in sedemdesetih letih, velika bela lisa. Poznali smo jo le po pisanju tujih alpinistov in občasnih sporočilih naših rojakov, ki so se v Argentini posvetili alpinizmu. Toda Fitz Roy in Cerro Torre sta bila za večino vendarle pojem. Potem sta se ojunačila Mariborčana Tone Golnar in Ljubo Hansel ter obiskala čilenski del, za njima pa še Trboveljčana Matevž Lenarčič in Boris Simonič, ki sta prodrla celo pod sam vrh Fitz Roya.
Priprave domžalske odprave so bile dolge in temeljite. Dva planinska plesa je priredilo PD z vsemi odseki, dvakrat je namensko dotacijo prispevala TKS, letos pa še občina. Znatna sredstva pa so dobili s prodajo planinskih koledarjev. Na pomoč so jim priskočile tudi delovne organizacije: Kors iz Rogaške Slatine z odličnimi alpinističnimi hlačami, Slovenijašport, Metka – Celje, Foto Kolar in Kemo servis Fotomaterial, Elan, Lek (z osvežilnim napitkom olimpik), Kolinska in Toko Domžale. Vse potovalne aranžmaje so jim nadvse ugodno pripravili v ljubljanski poslovalnici Generalturista.
Še do nedavnega so mislili, da jih bo lahko v Patagonijo odšlo vsaj šest. Pa je najprej moral udeležbo odpovedati Metod Škarja (Mengeš), pred kratkim pa še Janez Bizjak (Trbovlje). Njegove naloge v zvezi s proučitvijo možnosti izvedbe odprave na Antarktiko je prevzel Joco Balant (Rašica). Prav zato tudi ne bo ves čas z odpravo. Če bo šlo vse po sreči, namerava obiskati celo Ognjeno zemljo.
Gonilna moč celotne akcije je bil že od vsega začetka Stane Klemenc (32), nekdanji načelnik AO Domžale, znan kot alpinist in fotograf. V 12 letih, kar se ukvarja z alpinizmom, je opravil nekaj več kot 300 tur in desetina od teh je prvenstvenih. Na Grenlandiji je bil prvi na desetih vrhovih, bil pa je tudi že v Kavkazu, pa dvakrat v Himalaji: Makalu 75 in Everest 79. Med drugimi člani odprave sta Janez Jeglič (22), in Silvo Karo (23) stebra AO Domžale sedaj, sta pa tudi ena naših najuspešnejših plezalnih navez. Silvo pleza od leta 1977 in je doslej opravil že 340 tur, (letos 140). Janez, ki pleza dve leti manj, ima sedaj že več kot 400 tur, od tega letos več kot polovico. Oba sta bila doslej šele na eni odpravi, in sicer v Koloradu, od koder sta se vrnila z vzponi, kakršnih dotlej naši še niso plezali.
Franček Knez (IMPOL) je ime, ki ga skoraj ni več potrebno predstavljati. Ima 400 vzponov v desetih letih (letos 300), med njimi 300 prvenstvenih. Trikrat je že plezal v Andih, bil je v odpravi, ki se je povzpela na Everest in odločilno je prispeval k vzponu v J steni Lotseja. Letos se je povsem posvetil alpinizmu in temu primerni so tudi uspehi.
Največja ovira bo vreme
Odprava ima v Patagoniji pravzaprav dva cilja. Katerega se bodo lotili prej in ali bo sploh čas, da se poskusijo z obema, pa bodo videli šele na kraju samem. Velika zajeda sredi vzhodne stene Cerro Torreja in Veliki kot v vzhodni steni Fitz Roya (vzporedno s smerjo Cassarotta po stebru) sta v prvem pomenu problema stopnje A. Še posebno, ker nista skrajno zahtevna le plezalsko, temveč je odločujoč ali vsaj enakovreden faktor vreme. So namreč sezone, ko je v Patagoniji lepo le dan, dva.
Na Fitz Roy (3375 m) sta se prva povzpela Francoza Guido Magnone in Lionel Terray 2. februarja 1952. Ta granitni čok izrednih oblik so potem preplezali še v sedmih smereh. Carlos Comesana in Jose Luis Fonrouge sta prišla na vrh po Supercanaleti (Veliki žleb) 16. januarja 1965. Pet kalifornijskih plezalcev pod vodstvom Chouinarda je 20. decembra 1968 uspelo v JZ stebru. Šestčlanska britanska naveza je preplezala J steno, na vrhu so bili 11. decembra 1972. Po vzhodni steni sta prišla na vrh Italijana Casimiro Ferrari in Vittorio Males (23. februarja 1976), toda smer je pred njima pravzaprav preplezala že švicarska naveza, ki pa je morala zaradi slabega vremena 200 m pod vrhom obrniti. Izreden odmev je imel solo vzpon Renata Casarotta, ki je preplezal S steber in bil na vrhu 19. februarja 1979. Znana je še Francoska smer, ki jo je preplezala peterica alpinistov 27. decembra 1979, 15. januarja letos pa je bilo na vrhu še četvero češkoslovaških alpinistov, potem ko so preplezali Z steno (priključek na Kalifornijsko smer). Koliko pa je bilo dejansko vseh uspešnih navez, je še vedno sporno. Nekatere naveze namreč smer preplezajo (tak je bil primer tudi z našo, vrha pa ne dosežejo zaradi poslabšanja vremena. Pristopov naj bi tako bilo po nekaterih podatkih 16 ali 17, po drugih na 23.
Precej krajši je seznam uspešnih na Cerro Torreju (3128 m). Prva naj bi bila na njem (31. januarja 1959) Cesare Maestri in Toni Egger, in sicer prek SV stene. Toda Egger je med sestopom omahnil v smrt in z njim so izginili vsi dokazni posnetki. Pa ne le to, Maestriju so očitali tudi uporabo vrtalnega stroja, sicer pa je celo sam priznal, da sta bila le na vrhnji ploščadi, ne pa čisto na najvišji točki, ki se kot nekakšna ledena goba dviga še malo višje. 13. januarja 1974 so se povzpeli štirje Italijani prek V stene in 15. januarja 1977 so bili po isti smeri na vrhu še trije Angleži. Februarja 1979 pa sta bila uspešna po JV stebru Jim Bridwell in Steve Brewer. Spravila sta se menda celo na vrh gobe z uporabo posebnih netov in zatičev.
Uspeh, na katerem koli teh vrhov (in nekatere bi lahko še dodali) kontinentalnega ledu je dosežek, ki ga cenijo celo najbolj zagrizeni pristaši himalajizma. Nova smer, še posebno če bi jo izpeljali po enem izmed problemov, pa bi imela za naš alpinizem seveda še veliko dodatno vrednost.
Najpomembnejša prvenstvena
Pred odhodom v Patagoniji je Franček Knez v Klemenči peči 8. oktobra v pol ure preplezal novo smer – Črni kamin, ki jo je ocenil s IV+. (V njem je našel zanko z vponko!) Dan kasneje je ponovil smeri Bac-Jojo (III-), Črno planiko (v sestopu, 2. SP), Zajčka (IV+, 2. SP) in Mimo Zoba. Za zadnjo smer je sporočil tudi novo oceno: II-.
V Klemenči peči je 30. oktobra preplezal še eno prvenstveno, za katero je zapisal, da je njegova zadnja letos v naših gorah. Kar preseneča, pa je ocena: VI+. Kdor pozna njegovo ocenjevanje namreč ve, da ima to oceno za maksimum mogočega. Smer konec prvega raztežaja (III-) preseka Cvetočo in po dveh (VI+) se Friko, potem pa se rumeni lisi izogne v levo. Plezal je sedem ur, v smeri pustil 20 klinov (manjkata le dva v predzadnjem raztežaju) in uporabljal metulja 2 ter 4 (stojišče). V sporočilu je zapisal: »Želim, da smer ostane takšna, kakršno sem pustil. Smer ima dobro skalo in je v celoti prosta. Je najlepša in najtežja v Pečeh.«
Neugodna bilanca
Spomladi je bilo v nepalski Himalaji 33 odprav, toda le 10 je bilo uspešnih. Uresničili so se vzponi na Ama Dablam (6856 m), Tukuče (6920 m), Anapurno IV (7525 m), Jannu (7710 m), severni vrh Manasluja (7050 m), Čo Oju (8153 m), Daulagiri I (8167 m), Kangčendzengo (8598 m) in Everest (8848 m).
Naši v južni steni Anapurne obrnili
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je dobila telegram vodje slovenske alpinistične odprave »Anapurna 83« Andreja Štremflja: »Na višini 6400 m smo zaradi velikih objektivnih nevarnosti obrnili. Pozdrav vsem.« V južni steni Anapurne, prvega osemtisočaka na katerega je stopil človek, torej naši alpinisti niso preplezali nove smeri.
Kamničani v steni Kleka
Kamniški AO je pred tednom dni priredil skupno turo v steno Kleka, ki se jo je udeležilo dvanajst članov. Dare Božič in Marjan Kaker sta 29. preteklega meseca preplezala novo – Kamniško smer (V, A1) v Podkleku, naslednji dan pa še varianto iste. Drugi so ponavljali v Kleku in Podkleku.
Osapska stena in Storžič
Filip Bence in Željko Perko sta čas od 29. – 31. oktobra prebila pod Osapsko steno. Med drugim sta ponovila Staro smer, Gobo in Pero. V torek pa so Tržičani plezali v steni Storžiča. Večina Kramarjevo smer, Bence pa je opravil SP Črnega grabna.
Vodi jih Mažarjeva
Na občnem zboru AO Mosor iz Splita so za novega načelnika izvolili Ano Mažar, znano hrvatsko alpinistko, ki je bila lani tudi na Piku Komunizma. Iz poročil pa je razbrati, da za prihodnje leto načrtujejo razen standardnih akcij (AS, tečaji, tabori) tudi odpravo Manaslu 84.
Gumagin v Planji
Marjan Bizjak in Milan Velikonja (AO Nova Gorica) sta 30. oktobra v osmih urah (bilo je megleno in hladno) preplezala smer Gumagin v J steni Glave Planje. Ocenila sta smer (verjetno šele 1. P): V/IV-V, 400 m.
Več kot sto vzponov
Štirje člani AO Mojstrana so se pridružili devetim Jeseničanom in skupaj potovali v Paklenico. Opravili so prek 100 vzponov in med drugim ponovili Velebitaško, Raz za kladivce, Union, Mosoraško…
Z avtobusom v Paklenico
Prosti dnevi ob začetku meseca so zvabili v Paklenico številne plezalce. Po grobi oceni jih je bilo celo blizu sto. AO Matica je za svoje člane zagotovil poseben avtobus, drugi so prišli z osebnimi vozili in spet ni manjkalo Italijanov, Avstrijcev ter Nemcev. Kaj vse je bilo preplezanega ni znano, saj so podrobneje poročali le člani AO Črnuče – peterica je opravila 20 vzponov. Boris Benedičič (z Danilom Patarčičem) PP Union, z Darjo Ogrinc (AO Matica) pa Karabore. To smer sta na klasičen način preplezala tudi Patarčič in Žigon, Bendičič Patarčič redko ponavljano Figo, Gosar, Jugovič in Žigon prav tako redko plezano Večerno v Manita kuku itd. Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta v nedeljo preplezala Union. Najpomembnejši vzpon, za katerega je bilo mogoče izvedeti, pa je vsekakor 1. ZP Forma vive. Ne da bi se domenili, sta to smer ponovili kar dve navezi. Lidija Honzak-Vlasta Kunaver (AO Matica) in Ines Božič- Sanja Vranac (Obalni AO). Frane Kemperle (AO Kamnik) in Stane Mokotar (AO Rašica) pa sta 24. preteklega meseca preplezala El condor pasa.
Redno alpinistično šolanje
Večina slovenskih alpinističnih odsekov vsako jesen, oktobra ali novembra, prične z redno alpinistično šolo. Le škoda, da je program večinoma še klasičen, kvečjemu izpopolnjen glede na izkušnje, toda več ali manj neenotno. Sestanek vodij alpinističnih šol (še bolje seminar), ki bi prakso lahko vsaj poenotil, pa je tudi letos izostal.
Zgornjesavinjska AS je pričela z AŠ 15. septembra in redno se je udeležuje 10 tečajnikov. Poleg predavanj (vsak četrtek ob 19. uri) so imeli tudi že vaje v Cesarjevih pečeh nad Mozirjem in 23. oktobra skupno turo. Enajst udeležencev se je s Škrbine po grebenu povzpelo na Krofičko in se spustilo v dolino čez Klemenčo jamo. Imeli pa so ponekod že skoraj zimske razmere v začetku meseca so bili tudi v steni Kleka. Sedem jih je opravilo 23 (zaradi slabega vremena večinoma lažjih) vzponov.
Notranjski AO, čeprav komaj ustanovljen, je začel z AŠ 27. preteklega meseca. Na uvodnem predavanju je bilo 12 tečajnikov, računajo pa, da se bo število še povečalo. Predavanja imajo vsak četrtek v prostorih PD Vrhnika (Dom upokojencev), vaje pa bodo ob sredah. Pripravljajo tudi že prvo skupno turo.
AO Rašica vabi na AŠ, ki se bo začela 9. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih v Domu Svobode – Šentvid. Vodil jo bo Jani Bele, uvodno predavanje (Kaj je alpinizem?) pa bo imel Ksavo Šemrov. Popestril pa ga bo s predvajanjem filmov. Z vajami v plezalnem vrtcu bodo začeli šele spomladi, pa imajo v načrtu že prvo skupno turo 19. in 20. t. m. bodo šli vsi na Lubnik.
Sarajevska šola alpinizma se je 28. preteklega meseca že končala. Organizirajo jo namreč za člane različnih PD v obliki tečaja, ki traja pet vikendov na Romaniji. Z letošnjo so nadvse zadovoljni. Od 42 vpisanih jih je namreč šolanje uspešno opravilo kar 28, za sabo pa imajo več kot 250 vzponov. Za praznike konec meseca bi mlade radi popeljali še v Paklenico. Pozna se, da so letos prvič dobili namensko dotacijo (50.000 din).
Pozimi na Škotsko?
Angleški alpinistični klub je povabil šest jugoslovanskih alpinistov na zimsko plezanje v škotske gore. Vabilo ne pomeni le možnost, da se naši alpinisti seznanijo z njihovo tehniko in navežejo osebne stike, temveč je za nas tudi veliko priznanje. Zato je toliko manj razumljivo, kako je mogoče, da vodstva AO in AS še vedno niso dobila razpisa – vabilo pa je prišlo pred mesecem dni.
Po informacijah, ki jih je posredoval načelnik podkomisije za kvalitetni alpinizem KA PZS, je rok za prijave le do 19. t. m. vsi kandidati morajo (to je tradicija. ki pa se vse bolj krha) predložiti osebni list ter seznam vseh vzponov, ki so jih opravili zadnja tri leta. Tudi denar za prevoz na Škotsko si morajo preskrbeti sami, pri izbiri pa bo morala komisija verjetno upoštevati tudi znanje angleškega jezika.
V steni Kogla
Sandi Marinčič je 23. oktobra z Alešem Bjelčevičem prosto ponovil Tržiško, dan kasneje pa še Hruško (razen vstopnega previsa). 29. je prišel v steno Kogla se s Tomažem Skobernetom (vsi Akademski AO) in se enkrat prosto ponovil Tržiško smer. Prvič se je namreč strehi nad gredino ognil v levo, drugič pa je smer preplezal originalno. Obakrat je sam sestopil po Virensovi smeri.
Poskus proste ponovitve
Marko Fabčič in Davorin Kodele, člana AS Vipava, sta 8. oktobra skušala prosto ponoviti Zajedo v Mojstrovki. Pa se je zataknilo na koncu tehničnih težav (v gladkih plateh, koder bi bile težave verjetno VI in tudi VII-). Poskusiti bo veljalo v boljših razmerah, sicer pa ima smer komaj kako ponovitev. Kodele je bil potem še na Korošici z Darkom Hrovatinom. Bilo pa je mrzlo in od pomembnejših smeri sta lahko ponovila le Kamniško v Vršičih (brez lestvic) in Beli raz v Dedcu. Nekaj članov AO je med prostimi dnevi obiskalo tudi stenice v Vranski Dragi.
Novo v Himalaji
Mount Everest
Hiroški Jošino (33), vodja japonske odprave in Hironoyu Kamuro (32) sta med sestopom z vrha zdrsnila in se ubila. Poročali smo že, da je bila trojica uspešna (četrti se je 300 m pod vrhom raje obrnil). Toda potem so 8800 m visoko bivakirali in to je bilo najbrž usodno. Bili pa so že sedma uspešna japonska odprava na tej gori.
18-članska ameriška odprava, v kateri je tudi pet alpinistk, tudi v drugem poskusu ni zmogla smeri po Zahodnem grebenu. Trojka, ki je en dan počivala v T5 (8300 m), je obrnila kmalu po 12. uri, ko so bili 300 m pod vrhom. Med poskusom, pa tudi že pred njim, je več udeležencev huje ozeblo. Jeseni so razmere mnogo težje kot spomladi, ko so se po tej smeri povzpeli Jugoslovani.
Plaz z Makaluja
Le štiri člane šteje novozelandska odprava, ki se je namenila, da pod vodstvom Petra Hillaryja (sina Edmunda, ki je bil s Tenzingom prvi na Everestu) na alpski način prepleza Zahodni raz Makaluja, 8481 m. Toda nismo imeli sreče. Dva je med sestopom iz T2 (6420 m) zajel 500 m širok plaz. Robert From se je rešil, Matews Willams, ki je bil ob nesreči že nekoliko nižje, pa je ostal zasut.
Anapurna II in IV
5-članska avstralska odprava pod vodstvom Timotija MacCartyja (25) se je zaradi slabega vremena odpovedala nadaljnjim poskusom, da bi se povzpela na 7.937 m visoko Anapurno II. Za južnokorejsko 6-člansko odpravo pa je njej vodja Čng Sang Mo sporočil, da so med poskusom priti na ta vrh po severnih vesinah postavili T 5 na višini 7300 m.
Uspešna je bila 15-članska treking ekipa, ki jo je na Anapurno IV (7.525 m) vodil 38-letni Weissenscheiner. 7. oktobra so se po SZ grebenu na vrh povzepli trije Švicarji, en Avstrijec in Šerpa.
Jesenska sezona končana
31. oktobra se je uradno končala jesenska alpinistična sezona v Nepalu in odprave, ki si niso izborile izjemnega podaljšanja (teden, največ menda 14 dni), so že na poti v Katmandu. Kako je z našimi tremi odpravami še ne vemo natanko.
Dve navezi umrli
Poročajo, da je plaz zasul drugi tabor (5850 m) avstrijske odprave na Čobuje (6689 m). Pod njim sta umrla Karl Pfeifer (43) in Udo Ertl (22). Samo dan kasneje (12. oktobra) sta pod vrhom Curen Himal (7371 m) umrla dva člana zahodnonemške odprave: Johann Hamm in Kristof Haulitscheck.
RAZNO
Prijateljski večer z Gregorjem Klančnikom
Planinski prijatelji bodo danes priredili Gregorju Klančniku, ki praznuje sedemdesetletnico plodnega življenja, prijateljski večer. Znani družbenopolitični delavec, dolgoletni direktor Železarne Ravne, nekdanji smučarski reprezentant in neumorni smučarski delavec, je zadnja leta nadvse aktiven v planinski organizaciji, ves pa se je posvetil gradnji na Kredarici, kjer so septembra odprli prenovljeni Triglavski dom.
Ustvarjalna vnema je še vedno značilnost za tega klenega Mojstrančana, za katerega sta šport in planinstvo del življenja. Planinci so še posebej veseli, da je del svojih načrtov uresničil prav v planinski tovarišiji, zato so se tudi dogovorili, da prvi z njim počaste življenjski jubilej.
Planinarski dnevnik
Planinska zveza Hrvatske je v nakladi 5000 izvodov izdala »Planinarski dnevnik, lično knjižico v velikosti edicij naše Planinske založbe. Publikacija ima 30 strani teksta, preostali prostor pa je dnevnik. Med teksti so tudi naslovi vseh njihovih PD, preglednica najvišjih vrhov – sveta, Evrope, SFRJ itd; opozorila na nevarnosti, prva pomoč, naslovi postaj GRS, Planinski kodeks in podobne zanimivosti.
Franci Savenc
