Z doplačilom popust tudi v tujih gorah
Skupščina mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA) je sprejela več pomembnih sklepov – PZJ še naprej članica IO
LJUBLJANA – Od 7. do 11. t. m. je bila v Ženevi skupščina mednarodnega združenja planinskih organizacij UIAA (ter več njenih komisij), ki sta se je udeležila v imenu PZ Jugoslavije Aleš Kunaver in Danilo Škerbinek. Vseh sestankov se zaradi strnjenega programa nista udeležila, vendar sta izvedela vrsto novosti
Na sestanku komisije za planinsko gospodarstvo so se domenili, da bodo uživali člani planinskih organizacij šestih zahodnoevropskih držav, ki so pristale na reprociteto, enake popuste pri prenočninah, če bodo le doplačali evidenčno znamko (0,6 Sfr). Člani drugih organizacij v UIAA (torej tudi jugoslovanske) pa bodo te ugodnosti deležni ob doplačilu 15 Sfr, kar se po grobem izračunu obrestuje že po treh, štirih nočitvah.
Prihodnja skupščina bo čez leto dni v Luganu še prej (aprila) pa bo v Manchestru zasedal tudi IO, v katerega je bila ponovno izvoljena tudi Jugoslavija. Toda ne več tako prepričljivo, kot ob dosedanjih glasovanjih, pozna se, da so stiki slabši in da je bila kandidatura oddana zadnji trenutek. Brez sklepa pa so ostali ob razpravi, kje naj bi bila jubilejna skupščina leta 1982 – Chamonixu ali Kathmanduju? V nekdanji »prestolnici« alpinizma ali v centru sedanjega? Vedno bolj silijo v ospredje tudi zahteve po določenih reformah, med drugim za geografsko reprociteto. Za sedaj imajo namreč alpske dežele v UIAA precejšnjo prevlado, mlajše članice, ki pa so postale prave alpinistične velesile, pa nočejo stati ob strani.
Veliko je bilo govora o mladini in vzgoji. Pohvalili so organizacijo zadnjega srečanja MV, ki je bilo julija letos pri nas (Vrata-Bohinj). Tak zbor bosta prihodnje leto pripravili organizaciji Belgije in Nizozemske, srečanje mladih planincev pa bo v Avstriji. Na Irskem bo 2. srečanje mladih plezalcev. Že prihodnji mesec pa bo v Grčiji sestanek komisije za varnost in opremo. Na njem se bodo dogovorili tudi o podrobnostih v zvezi s sestankom, ki bo prihodnje leto na Bledu. S tem bo dobila poseben poudarek pobuda za delo te komisije, ki jo je pred 30 leti prav na Bledu dal dr. France Avčin, vse do letos tudi eden njenih najbolj delovnih članov.
Precej je bilo dogovarjanja na področju ekspedicionizma. Nepalci so obljubili poenostaviti postopek, predvsem pa znižati stroške, tako da v prihodnje (vizum, dovoljenje) ne bodo Več kot enkrat dražji (10 dolarjev). Šolo za gorske vodnike, ki jo je zgradila naša država, pa bodo uradno odprli 12. novembra letos.
FRANCI SAVENC
Triglavski župnik Jakob Aljaž
LJUBLJANA – Leta 1953 je pri Planinski založbi PZS izšla knjižica »Jakob Aljaž, triglavski župnik«, ki jo je napisal pokojni Janko Mlakar. Toda te prve edicije iz zbirke Naši veliki planinci že davno ni več na policah knjigarn. Zato je bila pobuda PD Dovje-Mojstrana, da v počastitev letošnjih planinskih jubilejev izda novo, obsežnejšo in bogatejšo knjižico nadvse dobrodošla.
Tone Strojin, ki je avtor zadnje monografije o enem najpomembnejših slovenskih planinskih velmož, je v uvodu zapisal: »Študija o Aljažu je namenjena današnjemu človeku – gorniku, ki je zanj že slišal, ni pa poučen o tem, kaj je pomenil za Triglav, za SPD in za izročilo slovenskega gorništva. Pisana je za vsakogar, v njegovem jeziku, za popotnico na Triglav. »In kot tako bi jo morali tudi jemati v roke, naj ne bo planinca, ki je ne bi vsaj enkrat prebral. Jasneje si bo predstavljal, zakaj se najvišje zgrajeni objekt v Jugoslaviji in ena naših najbolj obiskanih postojank imenujeta po Jakobu Aljažu. Pa tudi pesem »Oj, Triglav moj dom« in še marsikatera, ki jo je pripravil »triglavski župnik« mu bo bolj domače zvenela.
Sam v Velikem Draškem vrhu in Špiku
Marjan Manfreda (Matica), ki vsako leto preseneti z nekaj pomembnimi solo vzponi, je 13. septembra plezal smer Banovec-Martelanc v Velikem Draškem vrhu, teden dni za tem pa smer Debelak-Deržaj-Žumer v Špiku.
Vlomili v Gomiščkovo zavetišče
Vrata se niso vdala, zato so »vstopili« kar skozi okno
V petek zvečer, že precej pozno, je prišel do Gomiščkovega zavetišča (2200 m) na Krnu gospodar Ferdo Golob in z grozo ugotovil, da so med tednom vlomili. Obiskovalci, ki jim prav gotovo ne moremo reči planinci, so poskušali najprej priti v postojanko skozi kovinska vrata. Ker pa jim to ni uspelo, so razmaknili kovinske palice na oknu, razbili stekla in »vstopili«.
Gospodar je na mizi našel listek, na katerem je med drugim pisalo: »V kočo smo vdrli zaradi tega, ker smo prišli pozno popoldan in se nismo mogli več vrniti …«
Ker PD Nova Gorica ta mesec zavetišče še odpira ob sobotah in nedeljah in ker so imeli napovedane gorske reševalce, ki naj bi imeli v okolici vajo, je moral gospodar takoj nazaj v dolino po ključavničarja.
Vsekakor je to dejanje, ki je vredno obsodbe. Če se že niso pravočasno pozanimali, ali je postojanka odprta in so bili prisiljeni vdreti, bi bili lahko tudi toliko pošteni, da bi napisali svoj naslov ali da bi poškodbo javili na društvo.
Mariborčani v gorah nad Pontebbo
Odkrivali so malo znane stene Mt. Cavalla in Fricota – Podobno Paklenici
Gore nad Pontebbo so našim alpinistom le malo znane. Menda so jih doslej obiskali le septembra 1968, ko je bil tam tečaj za člane AO SPD Trst. Stene so iz apnenca, na nekaterih mestih kompaktne kot v Paklenici, ponekod pa tudi kar precej krušljive. In celo okolica bivaka (ključ na CAI), do katerega je mogoče z avtom, spominja na pakleniške livade. Dostopi so kratki, pol do eno uro, Vrhovi so povezani s potmi, tako da ni problemov s sestopi.
Tone Golnar, Ljubo Hanzel in Ljubo Novak (Vsi AO Kozjak) so preplezali smer Urli-Ceccon-Domenis, ki je ocenjena s II-III. Ker pa niso imeli podrobnejšega opisa, so »odkrivali« tudi mesta IV. stopnje. Sestopili so po »Via Schiavi«. Naslednji dan pa sta Hansel in Novak preplezala smer, ki bi bila lahko prvenstvena, čeprav sta v njej našla star klin. Ocenila sta jo s III-IV, 450 m, 3 h. Iz skromne literature pa je razbrati, da je samo v V steni Creta di Pricot 11 smeri in ena varianta, ki dosežejo tudi V. težavnostno stopnjo in višino 450 m. V SV steni Mt. Cavallo pa naj bi bile štiri, z nekaj večjimi težavami, toda nekoliko nižje.
ALPINISTIČNE NOVICE
Zasavska alpinistična šola
Zasavski alpinistični odsek, ki deluje pri PD Trbovlje, pripravlja redno alpinistično šolo za vse, da so le stari vsaj 16 let. Prijave sprejemajo posamezna PD do 1. novembra, nato pa bodo sezname prijavljencev poslala vodstvu zasavskega AO. Pričetek šole pa bo 4. novembra ob 19. uri v pisarni PD Trbovlje, Ulica 1. junija 10 (vhod od zadaj). Vodja šole bo načelnik AO Bojan Pajk, šola pa bo imela teoretičen in praktičen del.
Ponovitev v S steni Komunizma
Jozaf Nyka poroča, da so trije člani njihove odprave v Pamir: Andrzej Mahnik, Macej Pavlikovski in Janusz Skorek ponovili smer Bezzubkina v S steni Pik Komunizma (7495). Ta smer VIB kategorije je bila prvič preplezana leta 1971 v petih dneh. Enak čas so za vzpon potrebovali tudi ponavljalci.
Poletni tečaj za vodnike
ZAGREB – Po nekaj letih je Planinska zveza Hrvatske ponovno priredila republiški poletni tečaj za »vodiče«. Bil je na Risnjaku od 4. do 11. t.m., udeležilo pa se ga je 18 članov iz 6 PD. In čeprav niso imeli najboljšega vremena, so program v celoti uspešno opravili.
Seminar in izpiti na Vršiču
V sredo 22.t.m. zvečer se bo v Erjavčevi koči na Vršiču začela še ena vzgojna akcija (včeraj se je namreč končal tečaj za gorske reševalce, ki se ga je udeležilo 44 kandidatov). Komisija za alpinizem organizira seminar za inštruktorje alpinizma ter izpite. Prijavljenih je 27 kandidatov, med njimi tudi Meta Meh kot edina alpinistka. Akcijo bodo vodili Marjan Keršič-Belač kot predsednik, Zvone Korenčan bo vodja, člani komisije pa Viki Grošelj, Bine Mlač, Vinko Mlinar in Vanja Matijevec. Seminar bo končan v soboto zvečer, v nedeljo pa bo skupen ogled plezalnega vrtca v Finkensteinu (Maučce) pod prelazom Koren.
Film o Tirič Miru
Člani AO Domžale in Mengeš, ki so se udeležili poljsko-jugoslovanske odprave na Tirič Mir, so pred dnevi dobili 16 mm zvočni film, ki ga je za poljsko TV posnela edina udeleženka odprave. Manjkajoči kader pristopa na vrh so zamenjali s fotografijo in tonskim zapisom pogovora po radiu. Odseki, ki bi si film radi ogledali, naj se povežejo z AO Domžale (S. Šikonja).
Nova smer v Sp. Rokavu
Kofler in Košir (Mojstrana) sta 4.t.m. preplezala novo smer v Spodnjem Rokavu. Poteka po izrazitih počeh, posvetila pa sta jo Goranu Robiču. Ocena: V+/IV, A 0,200 m, 5 h. Istega dne so Borut in Zvone Miklič ter Nemeček plezali Raz (Brojanovo smer) Slovenskega stebra.
Popravek za Židinjo
Pred tednom dni se je v novico o novi smeri v Malem Koritniškem Mangartu prikradla napaka, ocena je kar za dve podstopnji nižja, in sicer VI-/IV+. Pa tudi za ozebnik velja, da ni bil najtežji del vzpona, le zelo neprijeten (trd sneg, led) je bil.
Uspešna ženska naveza
Vedno znova odkrivamo podatke o skoraj že iztekli poletni sezoni, ki so ostali neznani javnosti, čeprav so pomembni. Stanka Grad in Barbara Kašnik (obe AO Domžale) sta 19. septembra ponovili Dibonov raz v Veliki Cini. 4.t.m. pa sta plezali Centralno smer in Belačev steber v Kalški gori ter Iglič-Verbic v Štruci. Dva dni pred tem je Gradova s Šprogarjem (Zasavski AO) preplezala tudi Rumeno zajedo v Koglu.
1. ponovitev Botrove smeri
Roman Cerar (AS Delo) in Marko Grad (Domžale) sta 4.t.m. kot prva ponovila Botrovo smer v Vežici. Tako sta namreč krstila Gladek in Šušteršič naj novejšo smer v Vežici (o njej smo poročali pred tednom). Dan za tem sta Cerar in Grad ponovila še Centralni steber v Dedcu.
Prvič po 31 letih
V nedeljo 5.t.m. sta Milojka Lesjak in Janko Plevel (oba Kamnik) opravila 1. ponovitev Zajede v V steni Brane (desno od V stebra, IV+, Al). To smer sta prva preplezala Strehovec in Šušterčič že leta 1967.
V soboto 4.t.m. sta Ferdo Bele in Janko Plevel (AO Kamnik) opravila 1. ponovitev Leve smeri v Z steni Brane (III/II), ki so jo prvi 1949 leta preplezali Čebulj, Uroš in Juteršek. Smer, ki jo je Plevel plezal naslednji dan z Lesjakovo (o tem smo že poročali), pa je bila tudi prva ponovitev. Pred 13. leti sta jo preplezala Strehovec in Šušteršič (Zajeda v V steni Brane, desno od V stebra, IV+, Al).
Mednarodna naveza
Zvone Andrejčič (Radovljica) in Reinhold Sepperer (iz Beljaka) sta 4.t.m. plezala v Campanille di Val Montanaia (IV), dan za tem pa še Kaminsko smer v Fanisspitze (IV). Obe steni sta v Dolomitih.
Občini zbor Akademskega PD
V četrtek 23.t.m. ob 19.30 bo imelo Akademsko PD iz Ljubljane redni letni občni zbor na Trgu osvoboditve l/II. Društvo, ki se že nekaj let praktično ukvarja le z alpinizmom za 8. novembra pripravlja še tradicionalni »sprejem«, ki bo tokrat za spremembo v Domu pod Storžičem.
Spominski park v Kamniški Bistrici
Vedno znova nam na poti zastane korak, če zagledamo spominsko ploščo ponesrečenemu planincu, in zelo pogosto se zgodi, da zlasti začetniki ob tem izgube potrebno zaupanje vase, tako da so možnosti za nesrečo tu. Ob vsem tem pa gre običajno za nesreče, ki so se zgodile v izjemnih razmerah, pozimi ali pa sploh izven poti, po kateri hodimo. Videti je, da bomo prvi spominski park ponesrečenim v gorah, dobili v Kamniški Bistrici, kjer bodo 8. novembra odkrili ploščo ponesrečenemu planincu Milanu Ciglerju, kasneje pa tudi drugim ponesrečenim planincem.
Nove omejitve v Visokih Tatrah
Uprava Tatranskega narodnega parka (TANAP) slovaških Visokih Tater je za obiskovalce tamkajšnjih gora pripravila nove omejitve. Od 1. julija letos so zaprte štiri nadaljnje poti (dve v Belanskih Tatrah, ki so na ta način postale takorekoč nedostopne). Od 1. novembra do 30. junija prihodnje leto pa bo ves visoki del (na nekako 1600 m) slovaških Visokih Tater popolnoma zaprt za turiste, z izjemo Slawkovskeg in Lomnickega (z žičnico). Tudi prečenja s smučmi bodo dovoljena le po nekaj smereh, zimske alpinistične vzpone pa bodo dovoljevali posebej.
Zakaj je prišlo do takih omejitev ni znano, na vsak način pa vsaj v času zapor TANAP ne bo imel težav s popravilom poti ter onesnaženjem okolja. Treba pa je pripomniti še, da so Visoke Tatre obiskovane prek vseh mer in da so morali že doslej imeti precej omejitev.
Trekking v Ekvador
PD Ljubljana Matica prireja decembra trekking v Ekavdor, in sicer na šesttisočak Cotopaxi in enega izmed najlepših vrhov Ekvadorja Tungurahuo (5100 m).
Udeleženci bodo odšli na pot 12. dec. z letališča Brnik prek New Yorka do Quita, glavnega mesta Ekvadorja. Najprej se bodo povzpeli na Tungurahuo, kar bo hkrati aklimatizacijska tura pred vzponom na Cotopaxi (6005 m). Po planinskem delu pa se bodo udeleženci odpeljali do obale Tihega oceana, kjer bodo. v Esmaraldas preživeli prijetno in vroče Novo leto. Povratek v Ljubljano 4. jan. Vse informacije, prijave sprejema PD Matica Miklošičeva 17, Ljubljana tel. 312-645 do konca oktobra.
Vsi v planinski sekciji
GRIŽE – Planinska sekcija na osnovni šoli Nade Cilenšek je že od nekdaj veljala za najbolj množično sekcijo v ŠSD, sedaj pa se lahko pohvalijo tudi s tem, da imajo v svojih vrstah prav vse učence in učenke Šole. Ob taki množičnosti so si seveda zagotovili več mentorjev in zunanjih sodelavcev, ki so predvsem iz vrst matičnega planinskega društva Zabukovica.
Na prvem zboru delegatov so sprejeli program za letošnjo šolsko leto. V septembru so končali z zasavsko planinsko transverzalo, značke pa bodo razdelili na slovesnosti – po pohodu ob spomenikih NOB na »večeru transverzal«, ki ga prireja PD Zabukovica.
Ta mesec so učenci začeli hoditi po koroški mladinski transverzali. Bili so tudi na dvodnevnem izletu na Uršlji gori, Slemenu in Smrekovcu. Načrtujejo še obiske mlajših članov na nekaterih okoliških hribih, vsi skupaj pa bodo novembra stopili na Boč. Udeležili se bodo še tradicionalnih pohodov na Osankarico, Dobrovlje, Porezen, Travnik ter ture po poteh Celjske čete.
Člani planinske sekcije so ob 30-letnici PD Zabukovica pripravili kulturni program. V zimskih mesecih imajo v načrtu še več predavanj o gibanju v gorah, varstvu narave, orientaciji itd. Učenci pa bodo prav gotovo uživali na zborih, kjer bodo s predavanji in z diapozitivi obudili spomin na številne prehojene poti.
FRANC JEŽOVNIK
Vse večje zanimanje za orientacijski šport
LJUBLJANA – Pri nas nimamo posebne športne organizacije, ki bi se ukvarjala samo z orientacijskim športom. Kot »dopolnilnega« pa so se ga oprijeli planinci, taborniki, v društvih Partizana in še ponekod. Zaradi raznolikosti so tudi določene razlike v propozicijah in hitrost nima povsod enake veljave. Ponekod zlasti pri PD na Hrvaškem, v Vojvodini in tudi v Srbiji, pa goje tudi že nordijski način.
Letos je bila tudi že nekaka »orientacijska balkaniada«, in sicer v Romuniji. Na njej so poleg domačinov sodelovali tudi Madžari, od naših pa ekipa PZ Vojvodine. Na tekmovanju, ki je bilo v ekipni in posamični konkurenci, so se tudi domenili, da bo prihodnja balkaniada v Bolgariji, leta 1982 pa v Jugoslaviji, če jo bo PZJ uvrstila v svoj program.
Spremembe na koroški mladinski planinski poti
ČRNA – Koordinacijski odbor, ki združuje delegate mladinskih odsekov planinskih društev koroške regije, se je odločil za spremembo trase mladinske planinske poti. Spremembo so narekovale ukinitve nekaterih kontrolnih točk, na katerih v zadnjem času ni bilo mogoče dobiti štampiljk. Tako v Koroški planinski mladinski TV v prihodnje ne bo več naslednjih točk: Partizanski dom, Gostišče Plesnik, Gostišče Šumel, Gostišče Kresnik, Rimski vrelec in Dom Železarjev na Ravnah. Namesto teh bodo nove. in sicer Koča na Kremžarjevem vrhu, kmetija Bukovnik pod Raduho, planinska postojanka Puc in Prežihova bajta.
M.F.
Ob Krnskih jezerih gradnja lepo napreduje
Postojanka bo zapolnila precejšnjo vrzel – Pri delu pomagajo tudi člani zamejskih PD
NOVA GORICA – Zamisel o gradnji postojanke pri Krnskih jezerih je že stara. PD Nova Gorica je leta 1975 celo že osnovalo poseben sklad in pripravilo načrte, graditi pa so začeli pravzaprav šele lani. Najprej so postavili tovorno žičnico in kupili traktor, v drugi polovici junija letos pa so se lotili dovozne poti. Toda pokazalo se je, da je to trši oreh, kot so pričakovali, vrh tega pa so odrekli še vrtalci in minerji. Šele ko je dela prevzel izvajalec gradnje, je steklo hitreje.
Gradnja same postojanke se je tako dejansko pričela šele avgusta. Čeprav na višini 1400 m ter daleč od dolinskih zvez, so bili do konca septembra od petih (med seboj povezanih) objektov pripravljeni za montažo strešne konstrukcije že trije: energijski del (kotlarna), gospodarski ter osrednji objekt. Objekt z jedilnimi prostori in spalnim delom je bil zgrajen do prve etaže, peti – spalni – pa ima šele temelje. Ali bodo ti deli bodočega Doma pri Krnskih jezerih letos tudi še pokriti in zaprti, pa je odvisno od vremena.
Velik delež pri dosedanjem delu so prispevale prostovoljne delovne akcije. Bile so dobro načrtovane in tudi odziv je bil dober, posebno dobra udeležba pa je bila iz zamejskih Slovenskih PD iz Trsta, Gorice, Čedada in Celovca. Izmed primorskih PD so se odzvala: Tomos, Sežana, Vipava, Ajdovščina, Kanal, Obalno iz Kopra in seveda Nova Gorica z vsemi sekcijami. Na delu pa je bila tudi MDA »Bavšica 80«, mladinci in Javornika, člani IO in GO PZS, PD Sevnica in še številni posamezniki. Vsega so doslej opravili že prek 4000 prostovoljnih delovnih ur, največ pri pripravi dovozne poti, ureditve in kritju zgornje postaje tovorne žičnice, zbiranju kamenja in gradnji kanalizacije.
Seminar za vodje najmlajših
MK PZS je pobudnik posebnega seminarja za vodje skupin cicibanov- planincev, ki bo v soboto, 25. t. m. v prostorih Planinske zveze, Dvoržakova 9. V prvi temi bodo obravnavali predstavitev akcije, nato pa se bodo pogovorili o problemih, ki jih imajo pri svojem delu in izmenjali izkušnje. Prof. Silvo Kristan z VŠTK je za vodje pripravil temo z naslovom »Vzgoja v hoji je lažji de| pedagoškega procesa«. Prijave sprejema MK PZS do 20. t. m., zbor udeležencev pa bo v soboto, 25. t. m. zbor udeležencev pa bo v soboto, 25. t. m. ob 8.30 pred PZS.
