Alpinistične novice 42/1980

Etično nadvse bogato, a tudi zelo nevarno

Ali nekatere odločitve za solo plezanje že ne presegajo razuma? – Od leta 1969 se je pri nas ponesrečilo enajst samohodcev
LJUBLJANA – Samohodstvo je najtežja, najodgovornejša in najne­varnejša oblika alpinistične dejavnosti. Lahko pa je tudi moralno-etično najbogatejša, saj pomeni zavestno vztrajanje v svobodi naj­višje stopnje. Včasih se tudi zgodi, da je vzpon brez tovariša, ki varuje, edini izhod, le-ta se je ponesrečil in treba je po pomoč. Praviloma pa alpinist pleza sam, ker se je zavestno tako odločil – in se temu primerno tudi telesno in psihično pripravil – ne pa, ker po naključju nima soplezalca.
V zadnjem času pa se zdi, kot da je prišlo samohodstvo v modo. Ne da ga doslej ne bi poznali, bili tudi niso le osamljeni primeri, tokrat je nekoliko drugače; kot da bi en uspeh pogojeval drugega. Posledice tega kosanja pa kaj lahko predvidimo. Načelnik KA PZS ni brez vzroka iz arhiva izluščil podatek, da se je od leta 1969 pri nas ponesrečilo kar 11 takih, ki so plezali brez tovariša, povprečno torej po eden na leto.
Se je začelo z vzponom Bojana Šro­ta, ki je 12. julija letos sam preplezal Zajedo v Travniku? Ob tem je njihov načelnik v Novi tednik zapisal nekaj kritičnih pripomb, ki smo jih povzeli v naši rubriki. Dobrih 14 dni kasneje je Franček Knez sam preplezal Varianto v isti steni, sestopil po Razu, nato pa (še isti dan) opravil še drugo solo po­novitev Zajede.
V Steni se je začelo s prvim solo vzponom prek Sfinge, ki ga je opravil Marjan Manfreda. Knez je nato v dveh zaporednih dneh preplezal skrajno zahtevno kombinacijo Helbe in DD variante, potem pa še smer Kunaver – Drašler v Sfingi. V nedeljo 21. septembra je šel sam prek Obraza Sfinge (2. SP) še Aco Pepelnik, ki je 14 dni pred tem sam preplezal tudi Zmaja v Ojstrici. Nejc Zaplotnik pa je v Steni preplezal še eno zahtevno kombinacijo – Peternelovo s Čopovim stebrom, pred tem pa Centralno v Rjavini, letos pa je sam plezal tudi Direktno v Špiku.
Dodajmo še steno Rzenika, pojem krušljivosti. V njej je 16. septembra Janez Benkovič soliral smer Dular – Juvan po Centralnem stebru. Plezal je v megli, ves čas se je varoval – razen v srednjem delu, od streh do velikega macesna – in ker se ni vrnil v napove­danem času, so tovariši začeli reševal­no akcijo. Na srečo je povedal, v kate­ro steno gre in je sam izplezal.
In zadnji dve reševanji v Savinjskih Alpah. Vprašanje je, če bi bila po­trebna pomoč, ko ne bi bila sama (in bolje pripravljena)?
Za nastalo situacijo mnogi krive ka­tegorizacijo. Pa ni noben solo vzpon prav nič več »vreden« kot opravljen v navezi. Je to posledica razpoloženja pred odpravo v najvišjo steno sveta, ki je napovedana za prihodnje leto? Malo verjetno, saj se mora vsakdo zavedati, da ima večina vodij odprav (le-ti pa opravijo zadnji izbor) resne pomisleke prav pred »solisti«; težko se vključijo v ekipo in lastne ambicije podrede skupnim.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Mala in Velika Črna stena
V nedeljo 28. septembra sta Fran­ček Knez (Impol) in Janez Sabolek (Akademski AO) vstopila po Sloven­ski smeri, plezala do Male Črne stene, tam pa levo od smeri Dovžan-Man­freda (še brez ponovitve, največja streha pri nas!) preplezala Steber: V, Al, 150 m, 4 h.
Niti teden dni kasneje, v petek 3. t. m., pa sta po Skalaški smeri splezala še do pod Velike Črne stene. Vstopila sta levo od Zorčeve, jo v višini rume­nega odloma (15 m levo) prekrižala in nadaljevala prek plošč ter se sredi ste­ne »srečala« s Smerjo prijateljev. Tu sta na polici tudi bivakirala (sicer pa je za to v tej steni prostor skoraj vsakih dva raztežaja). Nadaljevala sta naravnost navzgor k začetku Kugyjeve police. Črni obraz sta ocenila: Knez IV-V, A 1e in Sabolek V, A 2e (so pa v smeri – po njegovi skici sodeč – tudi mesta V+), Plezala sta 18 ur. Plezala sta tudi tako blizu Zorčeve smeri, da sta videla kline. Smer je ostala nepoškodovana ob podoru, ko je nastal odlom. V smeri sta pustila pet lesenih zagozd, 8 klinov, 3 sve­drovce (kronski, s ploščicami in vija­ki), sicer pa je smer razen dveh razte­žajev preplezljiva prosto. Pod izsto­pom sta naletela že na sneg. V nedeljo je Knez potem soliral še Tržaško smer v Steni.

Mali Koritniški Mangart
Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba Akademski AO) sta v soboto preple­zala novo smer (Židinja: VI-IV+, 550 m, 7 h) v Malem Koritniškem Mangartu. Začela sta po ozebniku (najtežje, bolje bi bilo spomladi), na­to sta križala Floreanijevo smer (234b) in dalje plezala vzporedno (le­vo) ob njej. Naslednji dan sta ponovi­la še Gilbertijevo smer (VI-/V+, 800 m).
Brata Podgornik (Nova Gorica) pa sta v tej steni preplezala Direkten vstop za levo Piussijevo smer. Ocenila sta ga s VI /V, A 350 m, 10 h, sicer pa sta v kombinaciji s smerjo plezala (4. in 5. t. m.) vsega 16 ur.

Dve prosti ponovitvi
Tržičana Perko in Tomazin sta 4. t. m. opravila prvo prosto ponovitev Mansarde v Planji. Ocenila sta jo s VI/ V-V+, plezala pa osem ur, ker sta večkrat zašla in spodaj preplezala celo kratko varianto po levem boku stebra (VI). Teden dni pred tem sta v S steni Storžiča, desno od Tržiške smeri pre­plezala še eno novo – Pozabljeni raz. VI-III-IV, 150 m.
Benedičič in Patarčič (Črnuče) pa sta 6.t. m. prosto ponovila (3,30 h) Rumeno zajedo v Koglu. Kot najtežji del sta ocenila streho (-VII), potem pa plezala kar direktno na Propeler (VI + ).

Novogoričani v Cinah
Likarjeva in Velikonja sta 28. sep­tembra ponovita Dibonovo v Veliki Cini. brata Podgornik pa Rumeni raz v Mali Cini. Tega sta Tamara Likar in Markič ponovila 4. t. m., kasneje pa sta preplezala še S raz Zahodne Cine.

V Travniku in Steni
Belak (Matica) in Škarja-starejši (Kamnik) sta 28. septembra ponovila redko plezano smer Juvan-Hudeček v Travniku (njuna ocena: VI-/ IV-V in Belak meni, da je smer kar sedem dolžin identična s Svečo). 4. t. m. pa sta Belak in Škarja-mlajši (Mengeš) preplezala Prusikovo smer z Razom mojstranških veveric, dan kasneje pa še Tržaško, obe v Steni. Pred časom pa je Belak s Steinbachom (NDR) ponovil še Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Rumeno zajedo v kombi­naciji s Platmi v Skuti ter Štremfljevo smer (levo ob zajedi) v Nad Šitom glavi.

Pred izpiti za GV
Podkomisija za gorske vodnike PZS vabi vse, ki bi želeli opravljati izpit, da pošljejo prijavo (enaka je za GV kot za IA) najkasneje do 15. t. m. Izpiti bodo marca prihodnje leto, do tedaj pa bo pripravljalni seminar.

V JV stebru Lučke Brane
Janez Kovač (Impol) in Stane Po­ljak (Rašica) sta 27. septembra pre­plezala novo smer – med Bistriško in Originalno – v JV stebru Lučke Bra­ne. Kres sta ocenila s IV-V, krušljivo, dva raztežaja, ostalo (do 200 m) pa III, IV/ II.

Tržačani na Pumori
Tržačani, med njimi tudi Cergol, so pripravili (lastno financiranje) odpravo, ki naj bi se v alpskem stilu povzpela na Pumori. Zadnji so iz Trsta odšli 29. septembra, dovoljenje pa imajo do sredine novembra. Za transport bodo uporabili tudi helikopter.

Seminar IA pod Grossglocknerjem
KA PZ Hrvatske je od 20. do 28. septembra pod Grossglocknerjem or­ganizirala prvi republiški seminar za inštruktorje alpinizma. Obdelali so številna pomembna vprašanja, še, po­sebej šolanje pri fakulteti za telesno kulturo v Zagrebu. Ob tem pa je 15 udeležencev opravilo še 78 vzponov.

Prvi pozimi na Aconcaqui
Znani japonski alpinist in popotnik Naomi Uemura, ki ima za seboj že pristop na Everest (sedaj bi ga rad opravil še sam in v času monsuna, toda za razliko od Messnerja sedaj čaka pod Lhotsejem na nepalski stra­ni), pa npr. samoten pohod na Severni tečaj in še marsikaj, je pred nedavnim opravil še prvi zimski pristop na Aconcaquo.

Mojstranski AO
20. septembra so Matič, Pečar in Teraž plezali Skalaško z Ladjo, Brežan pa sam smer Juvan-Šteblaj v Luknja peči. Šest dni za tem je Dorči Kofler najprej ponovil smer Pod Škarjami, nato je sestopil po smeri Skozi Škarje, potem pa je preplezal še – novo – Jesensko smer (III, 1 h) v J Srednjem Rokavu in sestopil po Vzhodnem razu. Dva dni kasneje pa so Kovač, Matič, Pečar in Teraž plezali Levo smer v V. Rokavu, Kofler pa je sam ponovil Tržaško smer v Steni.

Vzponi v BiH
Iz Bosne in Hercegovine prihajajo spet bolj razveseljive novice. V Sara­jevu bodo namesto začetniške šole le­tos raje pripravili nadaljevalno za ti­ste, ki so AŠ končali lani in predlani, sedaj pa ne vedo, kako naprej, izbrali so tudi iniciativni odbor, ki naj bi preučil organizacijo sarajevskih alpi­nistov. Pobudo za to je dala menda kar SIS za telesno kulturo, ker je alpi­nizem prešel med kvalitetni šport.
Ne manjka pa tudi kvalitetnih vzponov. Mladi Mukrim Šišič je spet presenetil s solo vzponom. 16. prete­klega meseca je sam prvi ponovil Centralno smer v Veležu (Botin) in pri tem preplezal celo prvenstveno iz­stopno varianto (V+/IV-V, 200 m). Za celotno smer (450 m) je potrebo­val 8.30 ure. V začetku septembra sta Kovačevič in Maltarič opravila drugo ponovitev Maturantske smeri v Zubovima. Brata Slobodan in Srdjan Žalica sta 17. septembra kot druga ponovila Levi raz Velikega Treskača. Maltarič in Rakič pa sta 21. preteklega meseca preplezala novo smer (Rez) v Zavitim stijenama.

Ob Dularjevi zajedi
V nedeljo 28. septembra sta Zvone Drobnič in Pavle Kozjek (oba Matica) preplezala novo smer (V+,A1/V, 300 m, 7,30 h) v Jalovcu, posvetila pa sta jo Janezu Lovšetu, ki se je pred dve­ma letoma ponesrečil v Steni. Vstopi­la sta okoli 40 m levo od začetka Dularjeve zajede in plezala nekoliko levo pod črn kot, iz njega pa še razte­žaj desno v začetek značilnega žlamborja, kjer sta našla zadnje kline do­sedanjih poskusov. Kakih tri raztežaje pod robom stene sta prišla v smer Ogrin-Omerza, plezala po njej pol­drugo dolžino, nato pa nekoliko bolj desno od nje do roba stene.
Dva dni kasneje je Kozjak z Milen­kom Arnejškom (akademski AO) preplezal novo smer (Jutranjo, III-VI, 300 m, zgoraj še 200 m I-II, 3 h) v Dovškem Gamsovcu. Vstopila sta desno od JZ smeri (št. 440) in pri vstopu vklesala puščico (!), v steni pa sta pustila en sam klin. Pred kratkim je Kozjek z Zoranom Radetičem (Čr­nuče) v šestih urah in pol ponovil Čihulovo smer v Široki peči. In niti se jima ni zdela hudo krušljiva.

Še ena v Vežici
28. septembra sta Gladek (Ka­mnik) in Miro Šušteršič (Mengeš) do­končala še eno smer v Vežici – A2/IV-V, A 1, 220 m, 5 h. Vsto­pila sta desno od Zajede usmi­ljenja, nadaljevala naravnost v veliki kotel, potem pa po kaminih in počeh J stene na vrh.
Zakonca Šušteršič (Mengeš) pa sta pred dnevi preplezala Aschenbrennejevo smer in se zapisala med redke mešane naveze, ki so uspele v tej smeri.

Raz Dimnikov
Aleš Skrt in Bojan Zupet (oba Že­lezničar) sta 21. septembra opravila 1. ponovitev Raza Dimnikov (Kunstelj – Mihelič, 1973), čeprav nista imela opisa. Njuna ocena: V/IV, 450 m, 4,30 h, v prvi dolžini pa sta našla dva klina.

Šola v Škofji Loki
Člani AO Škofja Loka se sestajajo vsak četrtek ob 19. ur v Puštalskem gradu. Prihodnji četrtek (16. t. m.) pa bodo pričeli tudi z letošnjo alpinistič­no šolo, ki jo bo vodil Franc Vidic, njegov pomočnik pa bo Franc Lan­gerholc.
In še nekaj podatkov o aktivnosti: 21. septembra so Balon, Kekec, Po­točnik in Šolar preplezali Skalaško z Ladjo, naslednji dan pa Balon in Ke­kec Bavarsko, prav tako v Steni. 27. septembra pa sta Langerholc in Šubi­čeva ponovila Zgrešeno smer v Grin­tovcu.

Za vzgojo v Obalnem PD
Člani Obalnega AO se že nekaj časa pripravljajo na AŠ, ki jo bodo pričeli v drugi polovici tega meseca. Vpis je mogoč vsako sredo od 16. ure dalje (ob 18. uri imajo redne sestan­ke), pa tudi ob petkih med 16. in 18. uro v društvenih prostorih na Čevljar­ski l/II v Kopru. Vadijo tudi v plezal­nem vrtcu na Črnem Kalu, kjer sta Cesar in Čižmek 21. septembra pre­plezala zanimivo poč s streho, ki je bila eden izmed »problemov«. Istega dne sta Dernikovič in Samotorčan plezala smer Medo v Ospu, Božičeva in Slapernik pa dan pred tem Skala­ško ladjo. 27. septembra je Božičeva z Melilo ponovila Via Lussi v istoimen­skem stolpu (Cinque Torri), Cesar in Slapernik sta ponovila smer Ekar-Jamnik v Dolški škrbini, dan za tem pa še J raz Skute.

Od tu in tam

AO Celje: Pepevnik in Tič (Impol) sta 28. septembra ponovila Direktno v Št. Rinki, 5. t. m. pa sta jo ponovila tudi Kozmus in Rangl. 4. t. m. sta Bornšek in Cankar ponovita Bregar­jevo (spominsko), prav tako v Št. Rinki. Dan kasneje sta jo ponovila še Čanžek in Kisovar. 1. ponovitev smeri Avrikelj (IV) v Mrzli gori pa sta opravila Čanžek in Volavšek.
AO Kamnik: Lesjakova in Plevel sta 5. t, m. ponovila Smer po zajedi v V steni Brane, nato pa še Pripravniški steber. Božičeva (Obalni AO) in Ben­kovič pa sta plezala smer Pibernik-Černivec v Štruci.
AO Kranj: Tomo Česen in Zaplot­nik sta 3. t. m. plezala Jubilejno v Dolgem hrbtu. Njuna ocena: V+/IV.
AO Litostroj: brata Silvo in Stane Kragel sta 3. t. m. ponovila Direktno v Št. Rinki, dva dni kasneje pa še Steber Šit.
AO Matica: Lidija Honzak in Ma­rinčič sta 4. t. m. ponovila Zajedo spominov v Stenarju.
AO Mengeš: Metod Škarja in Miro Šušteršič sta že pred časom ponovila Steber Šit in varianto v Travniku, 4. t. m. pa je Šušteršič z Vrankarjem po­novil smer BB v Zobu Kalške gore, Štebe in Zupan pa Spominsko v Koglu.
AO Prevalje: Irena Komprej in Mi­hev (Ravne) sta 5. t. m. preplezala smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.
Šaleški AO: Elčevo smer v S steni Planjave sta 21. septembra ponovili navezi Kotnik-Prelog in Avberšek-Vovk. Tega dne so Cerjak, Kavčnik in Sevčnikar plezali Herletovo smer. Teden dni kasneje sta Cerjak in Kavč­nik ponovila Steber Št. Rinke, 4. t. m. Avberšek in Lihtineker smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu in 5. t. m. Lihtineker-Sevčnikar Direktna v Št. Rinki, Lekš-Svetina pa Steber.
AO TAM: Uršičeva (Impol) in Žnidaršič sta 4. t. m. ponovila Direkt­no v Jalovcu, dan kasneje pa Renčljeva in Tučič Po kaminih v M. Moj­strovki.
AO Tržič: Bergant in Manfreda (Matica) sta 4. t. m. ponovila Dularje­vo zajedo v Jalovcu, Frantar in Mar­kič pa dan kasneje smer P. Deye v Turnu Gamsove matere (Bele vode).

Edo Deržaj
Med potjo na Uskovnico, kamor je zadnje čase tako rad zahajal, se je, med tem, ko se je za hip ustavil, da bi se oddahnil, poslovil od svojih gora alpinist in umetnik, prvopristopnik Edo Deržaj. Kot da bi si gornik sam izbral kraj svoje smrti.
Edo Deržaj se je rodil leta 1904 v Ljubljani, kjer je tudi maturiral, nato pa je študiral v Ljubljani, Za­grebu in v tujini. Že leta 1935 je imel po vrnitvi iz Londona, kjer je s svojimi razstavljenimi podobami požel priznanja, v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo, ki so ji sle­dile še številne druge doma in na tujem, zlasti v Avstriji, Nemčiji in Angliji
Kot alpinist je Edo Deržaj pripa­dal druščini, ki je okoli tridesetih let utirala v naše stene nove plezal­ne smeri. S svojo tovarišijo je plezal v smereh, ki so se zdele dotlej ne­mogoče, mladostni zagnanosti alpi­nista pa je dodajal svojo umetniško naravo. Svoje pripadnosti goram in umetnosti ni izražal le kot slikar, ampak tudi s pisano besedo. Dolga je vrsta književnih del, ki jih je napisal in tudi sam ilustriral.
Edo Deržaj je razstavljal tudi po vojni. Leta 1975 je priredil sli­karsko razstavo z naslovom Gora in gorska pokrajina. Njegova dela so vselej zbujala zanimanje, saj je imel med umetniki, ki upodabljajo gorski svet, posebno mesto. Le red­ko najdemo med slikarji alpinista, ki se ponaša s prvenstvenimi smer­mi, zato je bil njegov slikarski pa tudi pisateljski izraz lahko tem bolj zgovoren.
Tudi v letih svoje jeseni je Edo Deržaj ostal zvest goram. Prav po svoje je proslavil svojo sedemde­setletnico: s sinom in vnučkom je šel plezat v Triglavsko steno, tako da so tisti dan leta 1974 zmogle Steno kar tri generacije hkrati. Na zanj značilen duhovit in rahlo po­smehljivo obarvan način je opisal plezarijo ob sedemdesetletnici v Planinskem vestniku.
Edo Deržaj je zapustil velik umetniški opus, hkrati z njim pa tudi plezalne smeri, ki nosijo njego­vo ime.

Pavle Kemperle
V torek smo se v Kamniku poslovili od Pavla Kemperleta, s katerim so neločljivo povezani začetki alpinizma v tem delu Slovenije. Že v zgodnji mladosti je začel zahajati v gore, leta 1932 pa sta se s Biškom spopadla s Severno steno, »kar v nogavicah, sa­mo da je šlo navzgor.« Sledili so vzpo­ni v Brani, prvenstvena v zahodni Pla­njavi, nameravala sta ustanoviti tudi kamniško podružnico TS Skala. Nato je plezal z raznimi tovariši. Benkovičem in Prezljem so leta 1937 zmogli SZ steno Rzenika, dve leti priljubljeni »X« v Planjavi itd. Vrhunec delova­nja naveze Benkovič-Kemperle pa je prav gotovo vzpon v osrednjem delu SZ stene Rzenika: bila je tedaj naj­težja v tej steni in ima še danes malo ponovitev. Kasneje je poskušal tudi v razvpiti Glavi Planjave, kjer se je že leta 1940 poslužil lesenih zagozd, ki so jih v tujini »iznašli« šele desetletje kasneje.
Bil je med prvimi tudi na področju zimskega alpinizma. Že v letu 1936 se je pozimi povzpel na Konja, dve leti kasneje so Kemperle, Benkovič in Prezelj kot prvi pozimi preplezali Ju­govo poč v Planjavi. Leta 1940 sta z Benkovičem zmogla Vzhodni steber Brane in še z Dolničarjem v navezi zimsko prvenstveno v zahodni steni Turske gore. Pavle Kemperle je že pred vojno postal gorski reševalec, vodil je številne alpinistične tečaje in postajo gorske reševalne službe. Za­vedal se je tudi kulturnega pomena planinstva in se je zato že pred vojno pričel redno oglašati v Planinskem vestniku z opisi plezalskih doživetij, smučarskih in bajtarskih običajev na Veliki planini, pa z zanimivostmi iz kamniške planinske zgodovine itd. Postal je tudi pogost gost radijske od­daje »Odmevi z gora«, v kateri je bila njegova klena, po drugi strani pa tudi pesniška beseda izredno priljubljena.
Ob vseh uspehih, za katere je dobil tudi vsa možna odlikovanja naše pla­ninske organizacije, pa je ostal tih in skromen. Njegovo priljubljeno reklo je bilo: »Gore ne dajo ničesar zastonj. Vsepovsod preže nevarnosti tistega, ki je prišel v njihovo kraljestvo iz objestnosti ali zaradi rekorderstva. Tistega, ki ga je vodila v gore prava ljubezen, pa sprejemajo in mu bogato poplačajo prestani trud.«
Hvaležni smo mu za njegovo izroči­lo in vse nesebično delo.

V SUHEM ŠE KAR SE DA

Aco Pepevnikpraviloma pleza tudi težke smeri brez uporabe tehničnih pripomočkov

Jesen je tu, v gorah se že močneje kaže, saj zjutraj temperatura pade na blizu 0°. Izbirajo se krajše smeri predvsem v vzhodnih in juž­nih stenah. 27. 9. beležimo plezalne ponovi­tve nad Korošico. Šah Marjana in Bedek Nada sta plezali Lukmanovo – III., prav ta­ko Cankar v solo vzponu. Vrtačnik prepleza v solo vzponu Preložnikovo v Vršičih – IV+, Mimo votline III+, ter »Smer 26«.

28. 9. ponovita Cankar in Vrtačnik Pintar­jevo v Dedcu IV+, Povše in Cajzek Direktno v Mrzli gori V. Cajzek nato izpleza z Izlakar­jem še smer »Y« v Mrzli gori – V in sestopi po Diehlovi smeri II. Kozmus Pavle in Pečnik Iztok preplezata Salajev greben Turske gore III., Dušanov steber III., Pepevnik Aco in Tič Dani (AO Impol) pa Direktno v Štajerski Rinki IV+, V+

4. 10. je večina zopet na Okrešlju. Kljub jutranjemu mrazu se preko dneva ogreje in plezanje je prijetno. Cankar in Bornšek po­novita Spominsko Draga Bregarja v Štajer­ski Rinki, Šah Marjana in Meh Meta Cicovo smer v Mrzli gori IV., Cajzek Lojze in Kisovar Tone Steber Križa V-, Rajgl Zdravko in Volavšek Albin Celjsko v Mrzli gori III. Ko­zmus Pavle in Verbovšek Jožica plezata v Stebru Štajerske IV, III, Pečnik in Izlakar pa ponovita Vzhodno v Mali Rinki III.

5.10. plezata Čanžek in Volavšek 1. pono­vitev smeri Avrikelj v Mrzli gori IV., Meh Meta in Volmajer Zdena plezata Salajev gre­ben III., Kozmus in Rajgl Zdravko ponovita Direktno v Štajerski Rinki, Pečnik in Izla­kar Tečajniško v Mali Rinki IV, – III. Golob in Napred (AO Impol) ponovita Igličevo, Čanžek in Kisovar pa Spominsko Draga Bregarja.

Pravi utrip planinskih postojank počasi ugaša; na vrhovih ni več kolon in tudi naš Triglav si bo oddahnil ter do naslednje spo­mladi spral umazanijo tisočerih stopinj. Ve­čina visokogorskih postojank je zaprtih; to soboto zaključuje tudi Okrešelj. Ob prvi večji ohladitvi lahko pričakujemo že prvi sneg in meglo – velika sovražnika neukih in slabo opremljenih planincev in »nedeljskih avanturistov«.

Pripravniki in tečajniki odseka se že pri­pravljajo na zaključek plezalne sezone, saj tokrat polagajo izpit, ki jih pripelje med pripravnike ali člane.

CIC

»Hotelski« alpinizem
LONDON, 7. oktobra – Ljudje po svetu se ukvarjajo z najrazličnejšimi športi; nekateri zato, da pritegnejo pozornost, drugi pa zato, da kaj zaslužijo, seveda, če se najde kdo, ki je pripravljen financirati njihove podvige. Jan Ward iz Londona si je, na primer, omislil plezanje po steni londonskega hotela Hiltona. Jan in njegovi sotovariši iz pravkar ustanovljene skupine bodo dobili masten honorar od reklamne službe družbe BBC. Medtem, ko se Jan Ward približuje vrhu hotela pa večmilijonski London živi svoje življenje, mnogi meščani pa sploh ne vedo, s kakšnimi vratolomnimi podvigi se ukvarjajo njihovi someščani. (Foto: Tanjug)