Na Gillmons Pointu vsi člani odprave
Sedem članov doseglo najvišjo točko Kilimandžara – Zadovoljni z nosači
V ponedeljek se je prek Dunaja vrnila skupina 16 planincev, ki so bili v organizaciji AO TAM in pod vodstvom Draga Kavnika v »gosteh« Kilimandžara, najvišje gore Afrike. Povedali so, da se jih je vseh 16 (med njimi je bilo šest planink) povzpelo na Gillmons Point (5685 m), sedem pa jih je doseglo tudi najvišjo točko – 5895 m visoki Uhuru Peak. V obdobju priprav pa so se za aklimatizacijo povzpeli še na nekaj okoliških vrhov visokih med 3700 in 4500 m.
Na pot so odšli z letalom družbe KLM, vse aranžmaje pa jim je uredilo podjetje Globtur. Tako ene kot druge, so zelo pohvalili, pilot pa je samo zaradi njih dvakrat preletel Kilimandžaro. Pohvalili so tudi ekipo 25 domačih nosačev, ki jih je spremljala pod vodstvom štirih vodnikov in vodje vzpona. Temu primerno so se jim tudi oddolžili ob slovesu in jim med drugim poklonili tudi precej opreme ter obleke.
Pokroviteljstvo nad odpravo, v kateri so sodelovali planinci iz skoraj vse Slovenije in tudi gost iz Sarajeva, je prevzela TAM, z materialom in finančnimi sredstvi pa jih je podprlo 40 organizacij, še posebej tovarna Sladkogorska.
Hoja in plezanje – tretjič
Komisija za alpinizem PZS je na zadnji seji sklenila, da povabi vse, ki imajo kakršnekoli pripombe (dopolnila, korekture) k drugi izdaji učbenika (1974) Hoja in plezanje avtorjev Tineta Miheliča in Toneta Škarje, da jih do konca meseca posredujejo na naslov: Zvone Korenčan, Vidmarjeva 3, 64000 Kranj. Pošla je tudi brošura – Alpinistična šola. Dopolniti bo potrebno predvsem program in izvedbo nadaljevalne AŠ, poglavje o izrazoslovju, vključeno pa bo tudi opisovanje alpinističnih tur. Vse pripombe in predloge pošljite do konca meseca na naslov: France Malešič, Levstikova 6, 61240 Kamnik.
Program vrhunskega alpinizma
Komisija za alpinizem in komisija za odprave v tuja gorstva PZS sta pripravili načrt akcij v letu 1983 za vse tri vrhunske selekcije: mednarodno, zvezno in perspektivno. V načrtu je odprava v južni steber (prvenstvena smer) Co Oju (8153 m), poskus prvega pristopa na Twins (7530 m) in ogledna v področje Kangčendzenge. Pri realizaciji načrtov v Andih naj bi obe komisiji le sodelovali (finančno ter materialno), in sicer pri odpravah »Patagonija« in »Salcantay«. Podprli pa naj bi – vse seveda v okviru možnosti – tudi nekaj navez, ki se bodo odločile za ekstremne vzpone. V programu je še mednarodni alpinistični tabor v Julijcih (ob 90-letnici PZS) tet seveda izpopolnjevanje strokovnih delavcev.
Dvakrat Mansarda
Vasja Kavčič in Ivan Rejc sta 5. septembra ponovila Mansardo v S steni Planje. Isto smer sta teden dni kasneje preplezala tudi Janko Humar in Žarko Trušnovec. 19. preteklega meseca pa sta Humar in Rejc (vsi Soški AO) ponovila Marjonov steber v Malem Rokavu.
Tudi Aschenbrennerjevo smer
Med člani enega najmlajših slovenskih alpinističnih kolektivov, v AS Litija, je letos prav živahno. 4. septembra sta Franc Intihar in Jože Repina ponovila Aschebrennerjevo smer v Travniku. Potem so plezali v Vežici in Steni. 12. septembra sta Silvo Kotar in Repina ponovila Jernejev steber v Dolgem hrbtu. Franci Props in Niko Škrabanja pa Steber in Direktno v Grintovcu, Intihar in Repina sta 18. preteklega meseca ponovila redko plezalno varianto Krušic-Župančič iz Prusikove na Zlatorogove police. Sicer pa pravijo, da letos po vzponih med člani izstopa Repina, med pripravniki pa Kotar.
Navzgor in počez
Filip Bence je 25. septembra sam preplezal najprej Wisiakovo smer, nato pa prečil še vso Steno po Zlatorogovih policah. Bila je megla in v steni skoro ni bilo plezalcev. Borut Bergant in Matjaž Ivnik (vsi AO Tržič) pa sta 18. preteklega meseca preplezala kombinacijo Peternelove in Čopovega stebra.
Pripravili so drva
Člani AO Celje so spet imeli prostovoljno delovno akcijo. Toda tokrat ne za odpravo v Himalajo (zanjo so s prostovoljnim delom zaslužili že 900.000 din), temveč za boljše počutje v Domu na Okrešlju. Pripravljali so drva in opravili tudi nekaj lažjih vzponov s tečajniki. Aco Pepevnik in Marjan Šah sta 25. septembra ponovila Direktno v Štajerski Rinki, dan kasneje pa še Andrej Banič in Andrej Primožič. Poročajo tudi, da sta včeraj v Nepal odpotovala Slavko Cankar in Jože Zupan, ki bosta proučila J steno Gaurišankarja.
Solo ponovitve
Janez Benkovič, član AO Kamnik, sicer pravi, da letos ni opravil posebno veliko tur, toda nekaj prek 50 jih je vendarle, med njimi pa je bilo več zelo kvalitetnih. O nedavni (prvi solo) ponovitvi kombinacije Helba-Čopov steber v Steni je povedal: »Veličastna kombinacija, težave v Helbi pa je mogoče v glavnem prosto preplezati, varoval pa sem se v glavnem le v območju svedrovcev in le dvakrat sem uporabil klina, ki pa sem ju potem za seboj tudi izbil.« 15. preteklega meseca je sam preplezal še Trikot v Dolgem hrbtu. Tudi to smer je plezal pretežno prosto, po vrnitvi pa dejal, da mu je šlo izvrstno. V Zajedi Šit, ki jo je soliral samo dan pozneje, pa se ni počutil najbolje. Poznalo se mu je verjetno, da smeri od prej ni poznal. Trikot v Dolgem hrbtu je pred dnevi preplezal tudi Nejc Zaplotnik (AO Kranj), ki je tako kot Benkovič študent VŠTK.
Iz poročil AO
AO Črnuče: Marjan Kovač in Mirko Kranjc sta 4. septembra preplezala Skalaško s Čopovim stebrom, 18. pa Ekar – Jamnik v Dolški škrbini, ki sta jo dan kasneje ponovila tudi Marjan Šušteršič in Janez Vengar.
AO Idrija: Milan Černilogar in Slavc Svetičič sta 19. septembra ponovila (drugi prosto) Zajedo v Šitah.
AO Kranj: V soboto 18. preteklega meseca sta Igor Jelovčan in Marko Štremfelj ponovila smer JLA v Šitah, Matej Kranjc in Drago Šegregur pa Schinkovo v Frdamanih policah. V nedeljo pa sta Peter Markič in Marija Štremfelj preplezala Jugov steber v Steni.
AO Mojstrana: Brežan in Teraž sta 19. septembra preplezala Tržaško v Steni. Opravili so tudi več solo vzponov: Miklič in Teraž Dolgo Nemško smer, Teraž tudi Bavarsko itd. V Rokavih pa so preplezali tudi več prvenstvenih smeri, toda o njih žal ni podatkov.
AO Radovljica: Zvone Andrejčič in Željko Perko (zadnji AO Tržič) sta v Paklenici preplezala več smeri, med drugim tudi Klin, Karabore, Akademsko in Ljubljansko v Anića kuku ter Diagonalno zajedo v Debelem kuku. Vili Božič je 26. preteklega meseca sam preplezal smer Krušic-Dimitrov v J steni Malega Rokava, dan kasneje pa Blaž Jereb in Vili Tavčar Direktno v Šitah.
AO Velebit-Zagreb: Bilačeva, Janko in Ognančevič so 17. septembra preplezali Nemško smer z redko plezano varianto Skozi okno, Žiljak pa sam Dolgo Nemško smer. Naslednji dan sta Bilačeva in Janko ponovila Vzhodno smer z variantami, Ognančevič in Žiljak pa Skalaško z Zlatorogovimi policami.
AO Vipava: Miran Božič, Oton Naglost in Ivo Trošt so 11. septembra ponovili Jugov steber v Steni. Konec meseca pa so plezali tudi v J steni Kogla. Marko Fabrič in Davorin Kodele sta ponovila Spominsko smer in Rumeno zajedo z (verjetno) Akademsko nad polico.
AS Železniki: Stane Čufar in Miha Prevc sta preplezala novo smer (Dajnarsko: IV+/III, 150 m) v Donerskem Koglu (Ratitovec). Prevc je s Tonetom Hiršenfelderjem ponovil tudi Bavarsko v Steni, 19. preteklega meseca pa sam Dolgo Nemško smer z grebenom do vrha Triglava.
Alpinistične šole
Akademski AO, pripravlja AŠ, pred to pa naj bi bila še kratka planinska šola. Pripravljajo tudi skripto kot dodatek k predavanjem in eno številko internega glasila.
AO Celje: Začetek AŠ bo v četrtek 7. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih na Stanetovi I /I, kjer je tudi vpisovanje. Prvo predavanje pa bo 14. t. m. Vodja AŠ bo Aleš Stopar, tehnični pa Brane Povše.
AO Jesenice: Vsi, ki bi radi spoznali varno gibanje v brezpotju, se še lahko vključijo v AŠ. Spoznavni večer je bil sicer že v četrtek, toda v društveni pisarni, Cesta železarjev 1, v stavbi TVD Partizan še sprejemajo. Ali pa pridite v četrtek na sestanek AO (ob 19. uri).
Obalni AO: V alpinistično šolo vpisujejo vsak torek in petek med 16. in 18. uro, torej med uradnimi urami PD, in vsako sredo med 18. in 19. uro, ko so redni sestanki AO. Društveni prostori so v Kopru, Čevljarska 1.
AO Škofja loka: 7. t. m. ob 19. uri bo uvodni sestanek v prostorih puštalskega gradu. Šolo bo vodil Janez Dolenc.
AS Železniki: Z AŠ so pričeli že 15. preteklega meseca, vključilo pa se je kar 22 mladih planinskih navdušencev. Pomoč jim nudijo člani AO Kranj.
Alpe so vez med narodi
Zanimiva pobuda za mednarodno klasifikacijo Alp – Pomoč vseh planinskih organizacij
Alpe že dolgo niso več ločnica med državami in narodi, nasprotno, prej skupna vez, ki povezuje posamezne pokrajine iz različnih držav v enoten alpski prostor. Eden izmed ponovnih dokazov za to je projekt klasifikacije Alp, kot si ga je zamislil italijanski planinski zanesenjak Sergio Marazzi iz Vareseja.
Marazzi namerava izdati podrobno klasifikacijo Alp, s katero bi vse vrhove uvrstil v posamezne gorske skupine in podskupine, te pa spet združil v sekcije itd. Vse bo tudi podrobno kartografsko obdelal, kar ima še poseben pomen, pa je dejstvo, da želi upoštevati vsa večjezična imena na etnično mešanih ozemljih.
Na pomoč so mu priskočile vse zainteresirane planinske (in tudi druge) organizacije, za naše ozemlje Planinska zveza Slovenije. Pri nas je nalogo prevzel diplomirani geograf, sicer pa alpinist Jurij Senegačnik, ki je naše področje razdelil v tri sekcije, sedem podsekcij, 16 nadskupin, 49 skupin in 57 podskupin. Pri delu se je seveda skušal kar najbolj nasloniti na obstoječo geografsko in planinsko literaturo. Marsikje pa je vendarle naletel na težave, tako, da je pripravljeni predlog le kompromisna rešitev in bo potrebno še temeljito strokovno delo.
Posamezne gorske skupine kot reliefna celota predstavljajo namreč tudi neko planinsko-rekreativno celoto. Njene meje pa se (žal) ne ujemajo vedno z geografskimi in geološkimi. Svojevrsten problem je tudi poimenovanje posameznih enot, saj ljudska govorica za vse ne pozna ustreznih imen. Ko pa bo klasifikacija dodelana in bo tudi izšla v primerni ediciji, bo lahko veliko prispevala k pravilnim tolmačenjem in točnejšemu zapisovanju imen.
PD Kranj vabi v klub
Planinsko društvo Kranj obvešča in vabi planince in alpiniste v klub, ki je odprt vse dni v tednu od 16.30 do 20.30, razen petka, sobote in nedelje. V klubu planincev je na voljo domača in tuja planinska literatura ter celotna zbirka Planinskega vestnika.
Klub planincev je bil v preteklem obdobju dobro obiskan, zato pričakujemo obisk tudi v prihodnje.
Franci Savenc
Odmeva ob zapisu »Žabica vrh Triglava«
Nekdo je zaklenil Aljažev stolp, ker se je v njem nabralo preveč svinjarije … Je to prav, ali ne? Kakorkoli že, dal je ljudem mislili, kam vodi množično onesnaževanje Triglava, pa ne le Triglava. Če ga hoče kdo obsojati, naj se najprej vpraša: Kdo je tega kriv? Kdo? Kolone ljudi, ki poleti trumoma oblegajo naš očak in mirno pustijo, kamor jim pač pade, vse kar jim za v dolino ni potrebno. In pri tem so nekateri še toliko primitivni, da si mislijo: če me nihče ni videl, se sploh ne bo vedelo, kdo je vrgel …
Bil sem še »pokavec«, ko sem doživel tole: Na jezercih med Konjščico in Studorskim prevalom, se je ustavil možakar srednjih let z ženo in dvema otrokoma. Ležal sem nekoliko višje med rušjem in si napajal dušo ob pogledih na čudovito pokrajino. Kako lepo in kako toplo ti je pri srcu, ko vidiš družino, razposajena otroka … A glej, streslo me je, ko sem videl očeta, ki je malomarno zabrisal prazen tetrapak v suho strugo gorskega potočka. Ko pa je začel lupiti pomarančo in malomarno razmetavali olupke, sem skočil k njemu in ga posvaril. Spomnim se – še sedaj – kislega obraza žene in moževih oči. Če bi s pogledom lahko streljal. Bi letel čez Srenjski preval.
Torej – fanta sta pobrala 80 kilogramov smeti iz Stolpa, potem pa sta ga zaklenila. S tem naj bi prebudila pasivne planince, predvsem pa tiste, ki gredo na Triglav le zato, da se bodo lahko pobahali: Mi smo bili pa na vrhu … Toda takšnim je vseeno, kako pustijo za sabo. Kdor pa ve, zakaj hodi v gore, tisti se že sedaj trudi, da bi bila vsaka ped naših gora čista.
Preveč mi seže do srca jutro vrh gore, škrlatni sončni zahod, ali pa garanje po brezpotju, zato si nikdar ne drznem odvreči niti najmanjši papirček, vso embalažo je treba dati v nahrbtnik in jo odnesti v dolino. To naj ve vsakdo, še predno prvič stopi na planinsko pot.
Matej Šurc
Srednja vas v Bohinju
Ko sva s prijateljem Manfredom prilezla na Plattkofel v Dolomitih, naju je pozdravil na vrhu kar spodoben kupček pločevink tod piva in coca cole, materialni nasledek množic, ki se v karavanah vijejo gor in dol čez veliki »plato«, po kateri ima gora ime. Zraven je prišel neroden možakar in postavil svoje pivo tako, da mu ga je pol popila mati zemlja. Kislo se je nasmehnil in vrgel pločevinko na kup. Manfreda, ki je sicer doma štiristo kilometrov stran in bi si lahko mislil »pišmeuh«, ga je strogo pogledal in rekel: »Nehmen Sie-das wieder mit!« (Nesite to nazaj!) Možakar se je za hip zmede, a hitro ujel korak in rekel: »Ja, ich verstehe.« (Seveda, imate prav.) In je vtaknil prazno pločevinko, ki je ni niti sam popil, v svoj nahrbtnik.
Bi se lahko na Triglavu tako kulturno pogovarjali in ubogali? Pri vsej neskončni pisani množici ljudi, ki leze gor?
Pred kratkim sem bil na Lopi. Lahko bi jo imenoval tudi »Nedotaknjen vrh« ali »Čista gora«, kajti na njej skoraj ni človeških sledi. Zakaj? Zato ker ne pelje na vrh nobena zavarovana in markirana pot, potrošniške množice pa se preveč tresejo za svojo kožo, da bi si upale privoščiti prvobitno naravno doživetje.
Spoznanje, ki sledi iz tega je tole: spoštovanje do gore raste premosorazmerno z njeno težavnostjo. Triglav smo preveč ponižali. Nismo znali ujeti prave meje med zmernim »odprtjem«, ki na ljudi še vzgojno vpliva, in buldožerskim razbijaštvom, ki jih pohujšuje in omogoča vdor v svetišče tudi domišljavim objestnežem. Zato se mi zdi, je skoraj vsak opomin in vzgojni napor že vnaprej obsojen. Trenutno edino učinkovito sredstvo bi bila ekipa prostovoljcev, ki bi vsak teden počistila »sveto goro Slovencev« in ki bi – poleg pravice do opominjanja namestil in povračila materialnih stroškov – imela tudi pravico do častnega naziva »Triglavski stražarji«.
Stanko Klinar
Mojstrana
