Alpinistične novice 39/1982

Lidiji Painkiher tretje mesto

Naše zastopstvo se je ude­ležilo tekmovanja v skalolazenju na Slovaškem

Bojan Leskošek in Lidija Painkiher (oba člana Akadem­skega AO) sta se od 17. do 19. t. m. udeležila mednarodnega tekmovanja v skalolazenju, ki so ga priredili slova­ški alpinisti v počastitev 10-letnice te­ga športa pri njih.
Tekmovanje so tudi letos pripravili v Kancu pod Vtačnikom (kakih 200 km od Bratislave), sodelovalo pa je 53 tekmovalcev iz šestih držav. Poleg domačinov in naših dveh so prišli še plezalca iz Bolgarije, Madžarske, NDR in Poljske. Po treningu (skala je andezit, pokrit s tenko plastjo mahu, sicer pa dobro razčlenjen) so prvi dan tekmovali moški. Na dveh vzporednih (41) m visokih, težavnost okoli (V+), kjer sta hkrati plezala dva tekmoval­ca, varovana seveda od zgoraj, je bila odločilna hitrost.
Zmagal je Poljak Andrzej Marcsz s skupnim časom (šteli so tudi oba spu­sta nazaj do izhodišča) 4,59 minute. Deveti je bil Leskošek, ki je bil z bolgarskim zastopnikom edini uvršče­ni tujec. Med tekmovanjem žensk na­slednji dan je imelo naše zastopstvo več uspeha. Lidija Painkiher je dose­gla tretje mesto in dobila bronasto kolajno. Zmagala je Zlatica Podhorska, ki tekmuje že od leta 1975.

Odkrivali so stene Atlasa
Odprava AO Čr­nuče »Atlas 82« je odpotovala iz Ljubljane 28. avgusta v maroški Fes pa prispela šele 2. t. m. Ker pa je bil prav tedaj »afriški vrh« in okolica za tujec zaprta, so se morali vrniti na zahod in spremeniti načrte. Odšli so do severnega roba Moyen Atlasa in se utaborili ob berberskem nomadskem naselju Sirk de Jaffar že okoli 2000 m visoko.
Preplezali so 10 različnih smeri, vi­sokih med 150 m in 250 m, katerih oce­ne so kar V-VI, vsaj mestoma. Nada­lje so preplezali S greben gore, ki je visoka okoli 3000 m, toda imena niso mogli izvedeti. Celo ime druge najvišje gore, katere piramidast vrh se dviga 3730 m visoko, niso mo­gli izvedeti (vzpon nanj so ocenili s I-II, 1400 m). Bili pa so seveda tudi na najvišjem vrhu, 3737 m visokem Ihel Ajachi. Vsi vrhovi so zelo redko obiskani, saj tako rekoč niso našli sle­dov. To še toliko bolj velja za stene, v katerih so bili najverjetneje celo prvi, saj se niti najstarejši domačini niso spominjali tovrstnih obiskov.
V odpravi so sodelovali: Boris Benedičič, Sandi Kogovšek, Danilo Patarčič (vodja), Janez Pirnat in Dušan Žigon.

Iz poročil AO
Vse večja aktivnost nujno povzroči tudi ostrejši izbor. Zato moramo v naših rubrikah vse pogosteje izpuščati podatke, ki nam jih sporočajo, pa če­prav gredo skozi selekcijo v AO. Za­vedamo pa se seveda, da je vsak izbor bolj ali manj subjektiven in da se morda ne bo mogoče ogniti spodrslja­jem. Zato si želimo še tesnejšega so­delovanje in usmerjanja.
Akademski AO: Andrej Debevc in Matej Kobilica sta 5. t. m. preplezala Aschenbrennerjevo smer; zadnji jo je zmogel prosto. Andrej Kokalj in Tine Kristan (Črnuče) sta tega dne ponovi­la Steber Šit, Janez Sabolek in Roman Volčič pa Prusikovo z Razom mojstranških veveric. Sabolek je z Gre­gom Pintarjem 11. t. m. preplezal še Bavarsko s Čopovim stebrom, nasled­nji dan z Markom Klopčičem kom­binacijo Skalaška-Zlatorogove-Kunaver/Drašler v Sfingi.
AO Črna: Miro in Teodor Jelen (nista brata) ter Milan Plesec so 5. t. m. preplezali Herletovo v Ojstrici. Teden dni kasneje sta zadnja dva ple­zala Skalaško z varianto Fajdiga-Pintar, izstopila pa po Prusikovi. 19. t. m. sta Vojko Kaker (Ravne) in Plesec pono­vila Direktno v Štajerski Rinki.
AO Gorje: Navezi Franci Ferjan – Slavko Klinar in Jože Zupan – Miha Žumer sta 11. t. m. ponovili Prusiko­vo z Razom mojstranških veveric.
AO Impol: Mira Uršič in Zdenko Zorič sta 11. t. m. preplezala Zajedo Šit, dva dni kasneje Cizljevo, 18. t. m. pa še Direktno, obe v Špiku. Marjan Frešer in Irena Tič pa sta tega dne ponovila smer Iva Reye, naslednjega pa Ogrin-Omerza, obe sta v steni Oj­strice.
AO Jesenice: Čeprav od 15 regi­striranih alpinistov aktivno pleza le peterica, imajo naraščajniki letos že po 20 in več tur. Beg in Ravnik sta ponovila Skrajno levi steber v Veli­kem Draškem vrhu. 5. t. m. sta pre­plezala Čopov steber navezi Jensterle-Jeršin (s Skalaško) in Ravnik-Špendov (z Bavarsko). 19. t. m. sta Noč in Ravnik preplezala Anceljev steber v Stenarju. 1. P. Kresne v Dolkovi špici (III-IV, 300 m) pa sta opra­vili navezi Paplar-Marič in Oblak-Sicec.
AO Kozjak: Bračko-Fidelj in Rihter-Djakovič so 4. t. m. opravili 2. JP smeri Na stensko okno (Schartenspitze, VI, A 1-2, 300 m), dan kasneje pa so ponovili še Severno zajedo (Schinko, V+/V, 280 m) v Malem Winklerkoglu. Obe steni sta v Avstriji, skupi­na Hochschwab. 19. t. m. sta Franci Bračko in Marjan Koren preplezala Zajedo Šit.
AO Kranj: Igor Jelovčan in Marko Štremfelj sta 4. t. m. ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, dan kasneje pa Pišlar-Škarja v Trikotu. Srečo Rehberger je 5. t. m. sam pre­plezal Direktno v Špiku, potem pa sta z Nej­cem Zaplotnikom ponovila še Dularjevo zajedo in Direktno v Stenarju z Jožetom Povšnarjem pa Varianto v Travniku. Zaplotnik pa je sam po­novil Trikot v Dolgem hrbtu, s Toma­žem Jamnikom pa Zajedo Travnika.
11. in 12. t. m. pa je imel odsek tudi skupno turo v Vrata, med katero so s tečajniki in pripravniki opravili skup­no 33 plezalnih vzponov.
AO Ljubljana-matica: Med tabo­rom v Češki koči so opravili 22 vzponov. Aleš in Maja Dolenc sta ponovila Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Do­lenčeva in Vlasta Kunaver sta preple­zali Kašutovo smer z varianto ter Zgrešeno v Grintovcu. Po več navez je preplezalo Tomažev steber, zajedo Ekar-Jamnik in Grintovčev steber itd. Bertoncelj in Kregar pa sta iz Vrat sporočila, da sta 11. t. m. preplezala Ljubljansko smer.
AO Nova Gorica: Pavla Kurinčič in Peter Podgornik sta 11. t. m. preple­zala Dirketno v Vršacu, Vili Černuta (SAO) in Podgornik pa 17. t. m. Di­rektno v Velikem Špičju.
AO Radovljica: Blaž Jereb in Mar­ko Pogačar sta 18. t. m. ponovila Va­rianto v Travniku, naslednji dan pa še Zajedo Šit. Vili Božič in Anton Kejžar pa sta v nedeljo preplezala Skala­ško s Čopovim stebrom.
Šaleški AO: Ivo Avberšek in Ivč Kotnik sta 19. t. m. preplezala Smer v spomin Iva Reye v Ojstrici.
AO Trbovlje: Gustel Luzar in Ma­tevž Lenarčič sta 17. t. m. preplezala Schinkovo v Frdamanih policah. Na­veza Guček-Srdič ter Lenarčič, Pajk, Šprogar in Meško (zadnji AO Matica) pa so ponovili Prusik-Szayalevo v Steni.

Smer izgubljenih idealov
Peter Podgornik (Nova Gorica) in Igor Škamperle (Postojna) sta 14. t. m. Preplezala SZ steno Jerebice v pr­venstveni smeri, oziroma med Matijevim stebrom in Huljevo. Vzpon sta posvetila Pavlu in Tamari in Smer iz­gubljenih idealov ocenila s V-VI, A0, 400 m, 8 h. Novo smer sta brata Pod­gornik poskusila preplezati že letos spomladi, toda po dveh raztežajih sta se morala zaradi slabega vremena obrniti. Dva dni za tem sta Podgornik in Škamperle opravila še 5. P (5 ur) Sivega ideala v J steni Jerebice. Zaje­da je bila povsem suha.

Veliki kot v Škrlatici
V soboto, 18. t. m., so Stane Belak (Matica), Lojze Cajzek (Celje) in France Knez (Jmpol) v šestin urah prvič preplezali »Veliki kot« v Škrla­tici. Izrazito formacijo sredi stene, ki je suha le po vročem poletju, so oce­nili s IV-V, spodnji del (pod greda­mi), pa je najtežji v rdečih previsih (V+). Sestopili so po Kugyjevi, ki pa je zelo krušljiva. Popoldan sta Cajzek in Knez preplezala še eno novo smer po izraziti poklini v J steni Velike Ponce (nad bivakom). Imenovala sta jo Handžar, ocenila s IV-V, pomagala pa sta si le z zatiči. V nedeljo pa so v dveh navezah Belak-Cajzek in Knez-Mojca Mazej (zadnja AO Celje) pre­plezali v tej steni še prvenstveni Veliki polmesec: V+/IV, 250 m.

Pink panter v Kraj sten
Mitja Lo Duca in Darko Obid, čla­na Soškega AO, sta 16. t. m. preple­zala novo smer v Kraj sten (Prisojnik). Pink panterja sta ocenila s IV+/III+, 220 m, plezala sta 2 uri. Nova smer je v JZ delu stene.

Ponovitev Skarabeja
Srečko Rihter in Ivo Veberič, člana AO Kozjak iz Maribora, sta 18. t. m. preplezala smer Kovača in Painkiherjeve (Skarabej, 1980) v Šitah. Toda prvi dan – zaradi pomanjkanja časa – le do gredine. Naslednji dan sta prišla po Belač-Zupanovi in preplezala (skupaj 13 ur) še zgornji del. Bila sta (vsaj) peta naveza, ki je poskušala opraviti 1. P, pred njima pa sta (samo) spodnji del uspeli preplezati že dve navezi. Veberič je oceno prvih plezal­cev (V-VI, A 1) potrdil in smer razde­lil na tri dele. V prvih dveh raztežajih pravi, da je klinov dovolj. Naprej do gredine je več težkih mest, ki jih je deloma treba premagati s klini (IV-V) in skala je ponekod malo krušljiva. Nad gredino pa je lepo prosto pleza­nje, za varovanje pa v glavnem zado­stujejo zatiči in podobna »čista« oprema.

Severni raz Jalovca
Alpinistov, ki bi se odločili za vzpon na Jalovec prek stene nad Koritnico, je malo. Marjan Osterman in Janez Rupar (oba Akademski AO), ki sta 18. t. m. preplezata Severni raz (IV, 700 m), sta, kakor kaže, celo prva, ki sta vzpon zmogla po tej smeri.

Prva smer v J steni Solunske glave
Pavle Kozjek (Matica) je 14. t. m. z Jovanovskim iz Skopja opravil prvi vzpon prek J stene Solunske glave (2540 m). Levi raz sta ocenila s V/III-IV, 400 m, plezala pa sta ga – deloma zaradi krušljivosti in ker se klini težko zabijajo – štiri ure. V nadaljevanju je Kozjek v Matki (kanjon Treske blizu Skopja) preplezal še 15 smeri (5 so­lo), dve tudi prvenstveni. Z Georgijevskim sta kot prva zmogla Rampo (V/IV, 120 m) in K 4 (VI+, 100 m).

Zorčeva v Črni steni
Bratovska naveza Silvo in Stane Kragelj (Litostroj) se je 19. t. m. pri­družila redkim, ki so doslej preplezale Veliko Črno steno. Ponovila sta Zorčevo (spominsko) smer, in sicer v 8 urah. Z oceno (VI, A3) se strinjata, v zgornjem delu pa sta, kakor kaže, ple­zala malo bolj levo od originalne.

Pajek v Veliki Raduhi
Viktor Povsod in Igor Radovič sta 18. t. m. preplezala novo smer v Veli­ki Raduhi (vstop kot za Sončno, po­tem v loku nekoliko desno), ki so jo poskušali speljati že pred leti. Značil­na je močna poraščenost na nekaterih mestih, ocenila pa sta jo IV+/III-IV, zgoraj I-II, 350 m.

Rumeni raz – 1. JŽP
Ines Božič in Sanja Vranac, obe članici Obalnega AO, sta 13. t. m. preplezali Direktno smer v Špiku, dan kasneje pa je Božičeva solirala Krat­ko Nemško v Steni. Sedaj pa sta se Božičeva in Celjanka Meta Meh vrnili iz italijanskih Dolomitov. Ponovili sta Rumeni raz (prva jugoslovanska žen­ska ponovitev) Male cine z direktno varianto (VI, 500 m) in Dibonov raz (IV, 500 m).

Dokončala sta novo smer
Bogdan Kladnik (AAO) in Tine Kristan (Črnuče) sta 19. t. m. dokon­čala novo smer (začela 20. maja letos) v Vršičih med Lukmanovo in Zasav­sko, po značilni poči: VI, A4/V, A2, 150 m.

Prvenstvena v steni Rzenika
Frane Kemperle in Marjan Kregar sta 15. t. m. preplezala novo smer v Rzeniku. Plezala sta med Jakovo in Modec-Režkovo, ocenila pa sta jo z A2, V+/IV-V, A1, 9ur. Ta dan je Janez Benkovič sam opravil »sestopno prečenje« Dolgega hrbta, dan ka­sneje pa je preplezal še Zajedo Šit. Franc Holcar in Janko Plevel (vsi AO Kamnik) pa sta 12. t. m. prva ponovi­la Ogledalo v Vežici.

Drugi Slovenec v tržaški GRS
Število članov v tržaški GRS je omejeno in vsak sprejem vanjo je le­po priznanje. Za Cergolom, ki je bil doslej edini Slovenec v njej, so pred dnevi sprejeli še Miliča. Iz Trsta tudi poročajo, da se vsa tamkajšnja plezalska elita intenzivno pripravlja na zi­mo, ko nameravajo ponoviti Cozzolinovo zajedo v Malem K. Mangartu.

Nadaljujejo z raziskavami
Zadnja skupna tura AO Rašica je bila na Vršič, kjer so med drugim v okolici želeli preučiti nekaj smeri. Andrej Feuš ter brata Niko in Silvo Novak so preverili »vstopne kamine« grape med Veliko Goličico in Malim Prisojnikom. Smeri Saše Slavca sredi V. Goličice pa niso našli, zato so pre­čili naprej na Malo Goličico. Marička Frantar in Alenka Jamnik sta ponovili Direktno v Mali Goličici, 19. t. m. pa sta opravili 1. P Belega trikotnika v Prisojniku. Njuna ocena V/III-IV, le­pa toda za stopnjo težja smer kot je Direktna v Goličici. Tine Bucik in Stane Mokotar sta opravila l. P Leve­ga raza Hudičevega stebra. Strinjata se z oceno prvih plezalcev: vstop A l, nato III-IV, zgornji del VI, 500 m. Plezala sta 7 ur. Feuš in Niko Novak sta 19. t. m. opravila l. P smeri, ki so jo leta 1926 preplezali Debelakova, Guera in Tominšek, zgoraj pa sta ple­zala po smeri posvečeni Žaru Bernar­du. Špela Jenko in Andrej Žnidaršič sta opravila verjetno tudi šele 1. P smeri Bence-Grohar v Mali Moj­strovki. Brane Klemenčič in Niko Novak pa sta že med pripravami (11. t. m.) opravila 1. P(?) prečenja obeh Goličic (mesto A l, 2R IV+, ostalo I-II) in Župančičeve v Malem Prisojni­ku (III-IV, 250 m).

Podor v steni Vrtače
V soboto 4. t. m. sta Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) pre­plezala novo smer (Steber preseneče­nja: IV+/IV, 600 m) v S steni Vrtače. Smer poteka približno tam, kjer je v vodniku (napačno) vrisan SZ steber. Pravita, da je lepa, klasična smer v steni, ki je znana po izredni krušljivo­sti. Sosednji Škrlatni steber, ki sta ga ista dva preplezala leta 1978, bo ostal brez ponovitve. Najmanj celoten ključni raztezaj (VI, A 3) je namreč izginil z ogromnim podorom. V nada­ljevanju sta Ivnik in Tomazin nenavezana ponovila še Steber možicev (IV, 200 m), zadnji pa še Kozlovo zajedo (IV/III, 200 m). V nedeljo sta plezala Skarabeja v Šitah, vendar sta (ker ni­sta imela opisa) v sredini malo zgreši­la, zgoraj pa izplezala po smeri Belač-Zupan. Ocena: VI, A 2/V-VI, 8,30 h.

Zanimive novice iz BiH
Dragan Ilič in Boris Kovačevič sta 18. t. m. v 8 urah opravila prvo pono­vitev smeri Kaker-Pollak (A 2, V+/III+) v Izgorjeli Grudi. Tehnična mesta sta večinoma preplezala prosto. Zanimivo je, da to niti ni prva ponovi­tev smeri, ki so jih letos poleti (»od­prava« je trajala od 21. julija do 1. avgusta) preplezali Kamničani. Zeničan Mukrim Šišič je po vrnitvi iz Za­hodnih Alp, ves obložen z opremo, takoj odšel pod steno Veleža. Hotel je dokončati smer, ki sta jo s prijateljem začela pred letom dni. Pa je uspel steno preplezati v vsega nekaj urah (računal je na dva do tri dni!) in – našel je sledove Kamničanov.
Iz Sarajeva javljajo tudi o težkem solo vzponu. Željko Rudan je v 16 urah (z bivakom) opravil 5. P Kavkaške smeri: V/VI-III, A 2-3). Redžep Grabus in Oskar Prebanič pa sta pre­plezala Steber Izgorjele Grude in Bo­sansko v isti steni (v Prenju).

V steni Malega Jalovca
Janez Jeglič (Domžale) je v soboto 18. t. m. sam preplezal Zajedo v Ma­lem Jalovcu. Ker pa mu je pod izsto­pom v poči ostal »metuljček«, je se­stopil po varianti Desne smeri in se vrnil pod vrh po smeri Hočevar-Pajer. Tokrat je sestopil po originalni Desni smeri. V nedeljo pa je kot prvi v navezi (z Andrejem Škoficem) pro­sto ponovil Aschebrennerjevo smer.

Alpinistična šola v Škofji Loki
Vodstvo AO Škofja Loka vabi vse zainteresirane, da se vključijo v alpi­nistično šolo. Pričetek bo 7. oktobra ob 19. uri v prostorih puštalskega gra­du, šolo pa bo vodil Janez Dolenc.

Dularjeva in Aschenbrenner
Matevž Lenarčič in Bojana Tomaž sta 4. t. m. preplezala Dularjevo zaje­do v Jalovcu, Bojan Šprogar pa s Sil­vom Karom (AO Domžale, ostali AO Trbovlje) Aschenbrennerjevo smer v Travniku.

35 let GRS na Bovškem
V nedeljo 12. t. m. so neumorni gorski reševalci pripravili proslavo ob 35-letnici postaje in 70-letnici slovenske GRS. Imeli so tudi razstavo, trajne sledove pa bo pustila brošura, ki so jo natisnili o svojem delu. Na 32 straneh je zbranega mar­sikaj zanimivega. Razen uvoda A. Vengusta in zgodovinskega orisa dela (B. Mlekuž, B. Simčič) so še portreti načelnikov postaje, zapisi prijateljem v spomin, memoarni sestavki in drugo.

Razstava v Kranju
V petek popoldne so v prostorih Gorenjskega muzeja odprli razstavo »Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem do prve sve­tovne vojne,« za katero je kustosinja Majda Žontar pripravila tudi ličen ka­talog. Seveda v sodelovanju najbolj­ših poznavalcev naše planinske prete­klosti, med drugim Jake Čopa, Avgu­sta Delavca, Ivana Jenka in Uroša Župančiča. Na 40 straneh je veliko zanimivega, od izčrpnega teksta, do reprodukcij pomembnih fotografij.

Izdali so knjigo o Solčavi
Turistično društvo je ob občinskem prazniku izdalo knjigo »Solčava«, ki jo je napisal njihov dol­goletni tajnik Valent Vider. Polnih 20 let je zbiral gradivo zanjo, ima 200 strani in mnogo dragocenih reproduk­cij, zanimivih za vsakogar, ki želi do­živeti ta prelepi predel naše domovi­ne. Knjiga žepnega formata je zanimi­va tako za planinca (in turista na splošno), kot za tistega, ki ga zanima pretežno le življenje v tem predelu Gornje Savinjske doline.

O zaščiti gorske narave
Na Kozari je bilo 17. in 18. t. m. posvetovanje o zaščiti gorske narave, ki ga je sklicala PZ Jugoslavije. Posebno pozornost je vzbudil referat mr. Željka Kašpara o vlogi planinske organizacije pri zaščiti okolja, zato ga bodo z nekaj dopolnili natisnili v obliki posebne brošure in jo posredovali vsem PD.

Ustanavljajo alpinistični klub
Edini alpinistični odsek v Bosni in Hercegovini, zeniški AO »Dilber-Stjepanovič«, deluje sedaj v okviru PD »Tajan«. Hiter razvoj tega kolektiva in lepi uspehi, ki so jih dose­gli v zadnjem času, pa so jih vzpodbu­dili, da so sklenili ustanoviti samostoj­no organizacijo – Alpinistički klub Dilber-Stjepanovič, Zenica. Pripravili so že osnutek statuta in poslovnik, pa tudi gradivo za »tribuno«, ki naj bi bila med ustanovnim sestankom.

Nova postojanka na Kaninu
Nekdaj edina planinska postojanka na naši strani Kanina, koča Petra Skalarja, ki je stala na Kaninskih podih v višini 1811 m, je 1. januarja 1972 pogorela. Odtlej so bili obiskovalci tega zanimivega predela navezani na sprotne prevoze z žičnico. Že leta 1973 pa je PD Bovec začelo graditi novo postojanko, toda na novi lokaciji – na sedlu (2350 m) pod Konjcem.
Sedaj že lahko zapišemo, da gre gradnja resnično h koncu. V novi planinski postojanki, ki se lepo vklaplja v okolje, bo predvidoma 80 ležišč. V jedilnici bo prav toliko sedežev. Postojanka pa ne bo le za planince in turne smučarje, temveč tudi za druge turiste, saj je na izjemno lepem kraju, od zgornje postaje žičnice pa tudi ni oddaljena več kot dobre pol ure. Če bo šlo vse, kot načrtujejo, bo otvoritev že prihodnje leto, ko bo naša planinska organizacija slavila 90-letnico neprekinjenega organiziranega delovanja.

Franci Savenc

Žabica vrh Triglava
Aljažev stolp vrh Triglava je zaklenjen. Zakaj? Novica in vprašanje sta se širila, nih­če pa ni znal povedati, kdo ga je zaprl in zakaj.
Sedaj vemo. Zaprt je od 6. avgusta letos v bran pred onesnaževalci. Tako nekako je namreč v pismu označil svoje dejanje neznani »kri­vec« in nadaljeval. »Nekaj­krat me je gnalo na vrh Tri­glava, a vedno sem se vračal v dolino z bolečino v srcu, z mislijo – kaj bo jutri! Pred očmi mi je bila podoba smeti­šča. Nisem zdržal. S prijate­ljem sva počistila stolp (iz njega sta morala odnesti kar 80 kg nesnage) in ga zakleni­la. Če je že rana, jo je potreb­no vsaj zavarovati pred infek­cijo! Uprava pa, da je bila to le prva pomoč v pravem pome­nu, začasen ukrep ali kakor koli ga boste pač imenovali, da se bo le kaj premaknilo, da boste ukrepali.«!
Toda ali se bo res kaj spremaknilo? Kdo bo dal pobu­do, kdo bo ukrepal? In kdo je pravzaprav tisti, ki je to dol­žan? Čigav je pravzaprav simbol slovenstva?