Lidiji Painkiher tretje mesto
Naše zastopstvo se je udeležilo tekmovanja v skalolazenju na Slovaškem
Bojan Leskošek in Lidija Painkiher (oba člana Akademskega AO) sta se od 17. do 19. t. m. udeležila mednarodnega tekmovanja v skalolazenju, ki so ga priredili slovaški alpinisti v počastitev 10-letnice tega športa pri njih.
Tekmovanje so tudi letos pripravili v Kancu pod Vtačnikom (kakih 200 km od Bratislave), sodelovalo pa je 53 tekmovalcev iz šestih držav. Poleg domačinov in naših dveh so prišli še plezalca iz Bolgarije, Madžarske, NDR in Poljske. Po treningu (skala je andezit, pokrit s tenko plastjo mahu, sicer pa dobro razčlenjen) so prvi dan tekmovali moški. Na dveh vzporednih (41) m visokih, težavnost okoli (V+), kjer sta hkrati plezala dva tekmovalca, varovana seveda od zgoraj, je bila odločilna hitrost.
Zmagal je Poljak Andrzej Marcsz s skupnim časom (šteli so tudi oba spusta nazaj do izhodišča) 4,59 minute. Deveti je bil Leskošek, ki je bil z bolgarskim zastopnikom edini uvrščeni tujec. Med tekmovanjem žensk naslednji dan je imelo naše zastopstvo več uspeha. Lidija Painkiher je dosegla tretje mesto in dobila bronasto kolajno. Zmagala je Zlatica Podhorska, ki tekmuje že od leta 1975.
Odkrivali so stene Atlasa
Odprava AO Črnuče »Atlas 82« je odpotovala iz Ljubljane 28. avgusta v maroški Fes pa prispela šele 2. t. m. Ker pa je bil prav tedaj »afriški vrh« in okolica za tujec zaprta, so se morali vrniti na zahod in spremeniti načrte. Odšli so do severnega roba Moyen Atlasa in se utaborili ob berberskem nomadskem naselju Sirk de Jaffar že okoli 2000 m visoko.
Preplezali so 10 različnih smeri, visokih med 150 m in 250 m, katerih ocene so kar V-VI, vsaj mestoma. Nadalje so preplezali S greben gore, ki je visoka okoli 3000 m, toda imena niso mogli izvedeti. Celo ime druge najvišje gore, katere piramidast vrh se dviga 3730 m visoko, niso mogli izvedeti (vzpon nanj so ocenili s I-II, 1400 m). Bili pa so seveda tudi na najvišjem vrhu, 3737 m visokem Ihel Ajachi. Vsi vrhovi so zelo redko obiskani, saj tako rekoč niso našli sledov. To še toliko bolj velja za stene, v katerih so bili najverjetneje celo prvi, saj se niti najstarejši domačini niso spominjali tovrstnih obiskov.
V odpravi so sodelovali: Boris Benedičič, Sandi Kogovšek, Danilo Patarčič (vodja), Janez Pirnat in Dušan Žigon.
Iz poročil AO
Vse večja aktivnost nujno povzroči tudi ostrejši izbor. Zato moramo v naših rubrikah vse pogosteje izpuščati podatke, ki nam jih sporočajo, pa čeprav gredo skozi selekcijo v AO. Zavedamo pa se seveda, da je vsak izbor bolj ali manj subjektiven in da se morda ne bo mogoče ogniti spodrsljajem. Zato si želimo še tesnejšega sodelovanje in usmerjanja.
Akademski AO: Andrej Debevc in Matej Kobilica sta 5. t. m. preplezala Aschenbrennerjevo smer; zadnji jo je zmogel prosto. Andrej Kokalj in Tine Kristan (Črnuče) sta tega dne ponovila Steber Šit, Janez Sabolek in Roman Volčič pa Prusikovo z Razom mojstranških veveric. Sabolek je z Gregom Pintarjem 11. t. m. preplezal še Bavarsko s Čopovim stebrom, naslednji dan z Markom Klopčičem kombinacijo Skalaška-Zlatorogove-Kunaver/Drašler v Sfingi.
AO Črna: Miro in Teodor Jelen (nista brata) ter Milan Plesec so 5. t. m. preplezali Herletovo v Ojstrici. Teden dni kasneje sta zadnja dva plezala Skalaško z varianto Fajdiga-Pintar, izstopila pa po Prusikovi. 19. t. m. sta Vojko Kaker (Ravne) in Plesec ponovila Direktno v Štajerski Rinki.
AO Gorje: Navezi Franci Ferjan – Slavko Klinar in Jože Zupan – Miha Žumer sta 11. t. m. ponovili Prusikovo z Razom mojstranških veveric.
AO Impol: Mira Uršič in Zdenko Zorič sta 11. t. m. preplezala Zajedo Šit, dva dni kasneje Cizljevo, 18. t. m. pa še Direktno, obe v Špiku. Marjan Frešer in Irena Tič pa sta tega dne ponovila smer Iva Reye, naslednjega pa Ogrin-Omerza, obe sta v steni Ojstrice.
AO Jesenice: Čeprav od 15 registriranih alpinistov aktivno pleza le peterica, imajo naraščajniki letos že po 20 in več tur. Beg in Ravnik sta ponovila Skrajno levi steber v Velikem Draškem vrhu. 5. t. m. sta preplezala Čopov steber navezi Jensterle-Jeršin (s Skalaško) in Ravnik-Špendov (z Bavarsko). 19. t. m. sta Noč in Ravnik preplezala Anceljev steber v Stenarju. 1. P. Kresne v Dolkovi špici (III-IV, 300 m) pa sta opravili navezi Paplar-Marič in Oblak-Sicec.
AO Kozjak: Bračko-Fidelj in Rihter-Djakovič so 4. t. m. opravili 2. JP smeri Na stensko okno (Schartenspitze, VI, A 1-2, 300 m), dan kasneje pa so ponovili še Severno zajedo (Schinko, V+/V, 280 m) v Malem Winklerkoglu. Obe steni sta v Avstriji, skupina Hochschwab. 19. t. m. sta Franci Bračko in Marjan Koren preplezala Zajedo Šit.
AO Kranj: Igor Jelovčan in Marko Štremfelj sta 4. t. m. ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, dan kasneje pa Pišlar-Škarja v Trikotu. Srečo Rehberger je 5. t. m. sam preplezal Direktno v Špiku, potem pa sta z Nejcem Zaplotnikom ponovila še Dularjevo zajedo in Direktno v Stenarju z Jožetom Povšnarjem pa Varianto v Travniku. Zaplotnik pa je sam ponovil Trikot v Dolgem hrbtu, s Tomažem Jamnikom pa Zajedo Travnika.
11. in 12. t. m. pa je imel odsek tudi skupno turo v Vrata, med katero so s tečajniki in pripravniki opravili skupno 33 plezalnih vzponov.
AO Ljubljana-matica: Med taborom v Češki koči so opravili 22 vzponov. Aleš in Maja Dolenc sta ponovila Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Dolenčeva in Vlasta Kunaver sta preplezali Kašutovo smer z varianto ter Zgrešeno v Grintovcu. Po več navez je preplezalo Tomažev steber, zajedo Ekar-Jamnik in Grintovčev steber itd. Bertoncelj in Kregar pa sta iz Vrat sporočila, da sta 11. t. m. preplezala Ljubljansko smer.
AO Nova Gorica: Pavla Kurinčič in Peter Podgornik sta 11. t. m. preplezala Dirketno v Vršacu, Vili Černuta (SAO) in Podgornik pa 17. t. m. Direktno v Velikem Špičju.
AO Radovljica: Blaž Jereb in Marko Pogačar sta 18. t. m. ponovila Varianto v Travniku, naslednji dan pa še Zajedo Šit. Vili Božič in Anton Kejžar pa sta v nedeljo preplezala Skalaško s Čopovim stebrom.
Šaleški AO: Ivo Avberšek in Ivč Kotnik sta 19. t. m. preplezala Smer v spomin Iva Reye v Ojstrici.
AO Trbovlje: Gustel Luzar in Matevž Lenarčič sta 17. t. m. preplezala Schinkovo v Frdamanih policah. Naveza Guček-Srdič ter Lenarčič, Pajk, Šprogar in Meško (zadnji AO Matica) pa so ponovili Prusik-Szayalevo v Steni.
Smer izgubljenih idealov
Peter Podgornik (Nova Gorica) in Igor Škamperle (Postojna) sta 14. t. m. Preplezala SZ steno Jerebice v prvenstveni smeri, oziroma med Matijevim stebrom in Huljevo. Vzpon sta posvetila Pavlu in Tamari in Smer izgubljenih idealov ocenila s V-VI, A0, 400 m, 8 h. Novo smer sta brata Podgornik poskusila preplezati že letos spomladi, toda po dveh raztežajih sta se morala zaradi slabega vremena obrniti. Dva dni za tem sta Podgornik in Škamperle opravila še 5. P (5 ur) Sivega ideala v J steni Jerebice. Zajeda je bila povsem suha.
Veliki kot v Škrlatici
V soboto, 18. t. m., so Stane Belak (Matica), Lojze Cajzek (Celje) in France Knez (Jmpol) v šestin urah prvič preplezali »Veliki kot« v Škrlatici. Izrazito formacijo sredi stene, ki je suha le po vročem poletju, so ocenili s IV-V, spodnji del (pod gredami), pa je najtežji v rdečih previsih (V+). Sestopili so po Kugyjevi, ki pa je zelo krušljiva. Popoldan sta Cajzek in Knez preplezala še eno novo smer po izraziti poklini v J steni Velike Ponce (nad bivakom). Imenovala sta jo Handžar, ocenila s IV-V, pomagala pa sta si le z zatiči. V nedeljo pa so v dveh navezah Belak-Cajzek in Knez-Mojca Mazej (zadnja AO Celje) preplezali v tej steni še prvenstveni Veliki polmesec: V+/IV, 250 m.
Pink panter v Kraj sten
Mitja Lo Duca in Darko Obid, člana Soškega AO, sta 16. t. m. preplezala novo smer v Kraj sten (Prisojnik). Pink panterja sta ocenila s IV+/III+, 220 m, plezala sta 2 uri. Nova smer je v JZ delu stene.

Ponovitev Skarabeja
Srečko Rihter in Ivo Veberič, člana AO Kozjak iz Maribora, sta 18. t. m. preplezala smer Kovača in Painkiherjeve (Skarabej, 1980) v Šitah. Toda prvi dan – zaradi pomanjkanja časa – le do gredine. Naslednji dan sta prišla po Belač-Zupanovi in preplezala (skupaj 13 ur) še zgornji del. Bila sta (vsaj) peta naveza, ki je poskušala opraviti 1. P, pred njima pa sta (samo) spodnji del uspeli preplezati že dve navezi. Veberič je oceno prvih plezalcev (V-VI, A 1) potrdil in smer razdelil na tri dele. V prvih dveh raztežajih pravi, da je klinov dovolj. Naprej do gredine je več težkih mest, ki jih je deloma treba premagati s klini (IV-V) in skala je ponekod malo krušljiva. Nad gredino pa je lepo prosto plezanje, za varovanje pa v glavnem zadostujejo zatiči in podobna »čista« oprema.
Severni raz Jalovca
Alpinistov, ki bi se odločili za vzpon na Jalovec prek stene nad Koritnico, je malo. Marjan Osterman in Janez Rupar (oba Akademski AO), ki sta 18. t. m. preplezata Severni raz (IV, 700 m), sta, kakor kaže, celo prva, ki sta vzpon zmogla po tej smeri.
Prva smer v J steni Solunske glave
Pavle Kozjek (Matica) je 14. t. m. z Jovanovskim iz Skopja opravil prvi vzpon prek J stene Solunske glave (2540 m). Levi raz sta ocenila s V/III-IV, 400 m, plezala pa sta ga – deloma zaradi krušljivosti in ker se klini težko zabijajo – štiri ure. V nadaljevanju je Kozjek v Matki (kanjon Treske blizu Skopja) preplezal še 15 smeri (5 solo), dve tudi prvenstveni. Z Georgijevskim sta kot prva zmogla Rampo (V/IV, 120 m) in K 4 (VI+, 100 m).
Zorčeva v Črni steni
Bratovska naveza Silvo in Stane Kragelj (Litostroj) se je 19. t. m. pridružila redkim, ki so doslej preplezale Veliko Črno steno. Ponovila sta Zorčevo (spominsko) smer, in sicer v 8 urah. Z oceno (VI, A3) se strinjata, v zgornjem delu pa sta, kakor kaže, plezala malo bolj levo od originalne.
Pajek v Veliki Raduhi
Viktor Povsod in Igor Radovič sta 18. t. m. preplezala novo smer v Veliki Raduhi (vstop kot za Sončno, potem v loku nekoliko desno), ki so jo poskušali speljati že pred leti. Značilna je močna poraščenost na nekaterih mestih, ocenila pa sta jo IV+/III-IV, zgoraj I-II, 350 m.
Rumeni raz – 1. JŽP
Ines Božič in Sanja Vranac, obe članici Obalnega AO, sta 13. t. m. preplezali Direktno smer v Špiku, dan kasneje pa je Božičeva solirala Kratko Nemško v Steni. Sedaj pa sta se Božičeva in Celjanka Meta Meh vrnili iz italijanskih Dolomitov. Ponovili sta Rumeni raz (prva jugoslovanska ženska ponovitev) Male cine z direktno varianto (VI, 500 m) in Dibonov raz (IV, 500 m).
Dokončala sta novo smer
Bogdan Kladnik (AAO) in Tine Kristan (Črnuče) sta 19. t. m. dokončala novo smer (začela 20. maja letos) v Vršičih med Lukmanovo in Zasavsko, po značilni poči: VI, A4/V, A2, 150 m.
Prvenstvena v steni Rzenika
Frane Kemperle in Marjan Kregar sta 15. t. m. preplezala novo smer v Rzeniku. Plezala sta med Jakovo in Modec-Režkovo, ocenila pa sta jo z A2, V+/IV-V, A1, 9ur. Ta dan je Janez Benkovič sam opravil »sestopno prečenje« Dolgega hrbta, dan kasneje pa je preplezal še Zajedo Šit. Franc Holcar in Janko Plevel (vsi AO Kamnik) pa sta 12. t. m. prva ponovila Ogledalo v Vežici.
Drugi Slovenec v tržaški GRS
Število članov v tržaški GRS je omejeno in vsak sprejem vanjo je lepo priznanje. Za Cergolom, ki je bil doslej edini Slovenec v njej, so pred dnevi sprejeli še Miliča. Iz Trsta tudi poročajo, da se vsa tamkajšnja plezalska elita intenzivno pripravlja na zimo, ko nameravajo ponoviti Cozzolinovo zajedo v Malem K. Mangartu.
Nadaljujejo z raziskavami
Zadnja skupna tura AO Rašica je bila na Vršič, kjer so med drugim v okolici želeli preučiti nekaj smeri. Andrej Feuš ter brata Niko in Silvo Novak so preverili »vstopne kamine« grape med Veliko Goličico in Malim Prisojnikom. Smeri Saše Slavca sredi V. Goličice pa niso našli, zato so prečili naprej na Malo Goličico. Marička Frantar in Alenka Jamnik sta ponovili Direktno v Mali Goličici, 19. t. m. pa sta opravili 1. P Belega trikotnika v Prisojniku. Njuna ocena V/III-IV, lepa toda za stopnjo težja smer kot je Direktna v Goličici. Tine Bucik in Stane Mokotar sta opravila l. P Levega raza Hudičevega stebra. Strinjata se z oceno prvih plezalcev: vstop A l, nato III-IV, zgornji del VI, 500 m. Plezala sta 7 ur. Feuš in Niko Novak sta 19. t. m. opravila l. P smeri, ki so jo leta 1926 preplezali Debelakova, Guera in Tominšek, zgoraj pa sta plezala po smeri posvečeni Žaru Bernardu. Špela Jenko in Andrej Žnidaršič sta opravila verjetno tudi šele 1. P smeri Bence-Grohar v Mali Mojstrovki. Brane Klemenčič in Niko Novak pa sta že med pripravami (11. t. m.) opravila 1. P(?) prečenja obeh Goličic (mesto A l, 2R IV+, ostalo I-II) in Župančičeve v Malem Prisojniku (III-IV, 250 m).
Podor v steni Vrtače
V soboto 4. t. m. sta Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) preplezala novo smer (Steber presenečenja: IV+/IV, 600 m) v S steni Vrtače. Smer poteka približno tam, kjer je v vodniku (napačno) vrisan SZ steber. Pravita, da je lepa, klasična smer v steni, ki je znana po izredni krušljivosti. Sosednji Škrlatni steber, ki sta ga ista dva preplezala leta 1978, bo ostal brez ponovitve. Najmanj celoten ključni raztezaj (VI, A 3) je namreč izginil z ogromnim podorom. V nadaljevanju sta Ivnik in Tomazin nenavezana ponovila še Steber možicev (IV, 200 m), zadnji pa še Kozlovo zajedo (IV/III, 200 m). V nedeljo sta plezala Skarabeja v Šitah, vendar sta (ker nista imela opisa) v sredini malo zgrešila, zgoraj pa izplezala po smeri Belač-Zupan. Ocena: VI, A 2/V-VI, 8,30 h.
Zanimive novice iz BiH
Dragan Ilič in Boris Kovačevič sta 18. t. m. v 8 urah opravila prvo ponovitev smeri Kaker-Pollak (A 2, V+/III+) v Izgorjeli Grudi. Tehnična mesta sta večinoma preplezala prosto. Zanimivo je, da to niti ni prva ponovitev smeri, ki so jih letos poleti (»odprava« je trajala od 21. julija do 1. avgusta) preplezali Kamničani. Zeničan Mukrim Šišič je po vrnitvi iz Zahodnih Alp, ves obložen z opremo, takoj odšel pod steno Veleža. Hotel je dokončati smer, ki sta jo s prijateljem začela pred letom dni. Pa je uspel steno preplezati v vsega nekaj urah (računal je na dva do tri dni!) in – našel je sledove Kamničanov.
Iz Sarajeva javljajo tudi o težkem solo vzponu. Željko Rudan je v 16 urah (z bivakom) opravil 5. P Kavkaške smeri: V/VI-III, A 2-3). Redžep Grabus in Oskar Prebanič pa sta preplezala Steber Izgorjele Grude in Bosansko v isti steni (v Prenju).
V steni Malega Jalovca
Janez Jeglič (Domžale) je v soboto 18. t. m. sam preplezal Zajedo v Malem Jalovcu. Ker pa mu je pod izstopom v poči ostal »metuljček«, je sestopil po varianti Desne smeri in se vrnil pod vrh po smeri Hočevar-Pajer. Tokrat je sestopil po originalni Desni smeri. V nedeljo pa je kot prvi v navezi (z Andrejem Škoficem) prosto ponovil Aschebrennerjevo smer.
Alpinistična šola v Škofji Loki
Vodstvo AO Škofja Loka vabi vse zainteresirane, da se vključijo v alpinistično šolo. Pričetek bo 7. oktobra ob 19. uri v prostorih puštalskega gradu, šolo pa bo vodil Janez Dolenc.
Dularjeva in Aschenbrenner
Matevž Lenarčič in Bojana Tomaž sta 4. t. m. preplezala Dularjevo zajedo v Jalovcu, Bojan Šprogar pa s Silvom Karom (AO Domžale, ostali AO Trbovlje) Aschenbrennerjevo smer v Travniku.
35 let GRS na Bovškem
V nedeljo 12. t. m. so neumorni gorski reševalci pripravili proslavo ob 35-letnici postaje in 70-letnici slovenske GRS. Imeli so tudi razstavo, trajne sledove pa bo pustila brošura, ki so jo natisnili o svojem delu. Na 32 straneh je zbranega marsikaj zanimivega. Razen uvoda A. Vengusta in zgodovinskega orisa dela (B. Mlekuž, B. Simčič) so še portreti načelnikov postaje, zapisi prijateljem v spomin, memoarni sestavki in drugo.
Razstava v Kranju
V petek popoldne so v prostorih Gorenjskega muzeja odprli razstavo »Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem do prve svetovne vojne,« za katero je kustosinja Majda Žontar pripravila tudi ličen katalog. Seveda v sodelovanju najboljših poznavalcev naše planinske preteklosti, med drugim Jake Čopa, Avgusta Delavca, Ivana Jenka in Uroša Župančiča. Na 40 straneh je veliko zanimivega, od izčrpnega teksta, do reprodukcij pomembnih fotografij.
Izdali so knjigo o Solčavi
Turistično društvo je ob občinskem prazniku izdalo knjigo »Solčava«, ki jo je napisal njihov dolgoletni tajnik Valent Vider. Polnih 20 let je zbiral gradivo zanjo, ima 200 strani in mnogo dragocenih reprodukcij, zanimivih za vsakogar, ki želi doživeti ta prelepi predel naše domovine. Knjiga žepnega formata je zanimiva tako za planinca (in turista na splošno), kot za tistega, ki ga zanima pretežno le življenje v tem predelu Gornje Savinjske doline.
O zaščiti gorske narave
Na Kozari je bilo 17. in 18. t. m. posvetovanje o zaščiti gorske narave, ki ga je sklicala PZ Jugoslavije. Posebno pozornost je vzbudil referat mr. Željka Kašpara o vlogi planinske organizacije pri zaščiti okolja, zato ga bodo z nekaj dopolnili natisnili v obliki posebne brošure in jo posredovali vsem PD.
Ustanavljajo alpinistični klub
Edini alpinistični odsek v Bosni in Hercegovini, zeniški AO »Dilber-Stjepanovič«, deluje sedaj v okviru PD »Tajan«. Hiter razvoj tega kolektiva in lepi uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem času, pa so jih vzpodbudili, da so sklenili ustanoviti samostojno organizacijo – Alpinistički klub Dilber-Stjepanovič, Zenica. Pripravili so že osnutek statuta in poslovnik, pa tudi gradivo za »tribuno«, ki naj bi bila med ustanovnim sestankom.

Nova postojanka na Kaninu
Nekdaj edina planinska postojanka na naši strani Kanina, koča Petra Skalarja, ki je stala na Kaninskih podih v višini 1811 m, je 1. januarja 1972 pogorela. Odtlej so bili obiskovalci tega zanimivega predela navezani na sprotne prevoze z žičnico. Že leta 1973 pa je PD Bovec začelo graditi novo postojanko, toda na novi lokaciji – na sedlu (2350 m) pod Konjcem.
Sedaj že lahko zapišemo, da gre gradnja resnično h koncu. V novi planinski postojanki, ki se lepo vklaplja v okolje, bo predvidoma 80 ležišč. V jedilnici bo prav toliko sedežev. Postojanka pa ne bo le za planince in turne smučarje, temveč tudi za druge turiste, saj je na izjemno lepem kraju, od zgornje postaje žičnice pa tudi ni oddaljena več kot dobre pol ure. Če bo šlo vse, kot načrtujejo, bo otvoritev že prihodnje leto, ko bo naša planinska organizacija slavila 90-letnico neprekinjenega organiziranega delovanja.
Franci Savenc
Žabica vrh Triglava
Aljažev stolp vrh Triglava je zaklenjen. Zakaj? Novica in vprašanje sta se širila, nihče pa ni znal povedati, kdo ga je zaprl in zakaj.
Sedaj vemo. Zaprt je od 6. avgusta letos v bran pred onesnaževalci. Tako nekako je namreč v pismu označil svoje dejanje neznani »krivec« in nadaljeval. »Nekajkrat me je gnalo na vrh Triglava, a vedno sem se vračal v dolino z bolečino v srcu, z mislijo – kaj bo jutri! Pred očmi mi je bila podoba smetišča. Nisem zdržal. S prijateljem sva počistila stolp (iz njega sta morala odnesti kar 80 kg nesnage) in ga zaklenila. Če je že rana, jo je potrebno vsaj zavarovati pred infekcijo! Uprava pa, da je bila to le prva pomoč v pravem pomenu, začasen ukrep ali kakor koli ga boste pač imenovali, da se bo le kaj premaknilo, da boste ukrepali.«!
Toda ali se bo res kaj spremaknilo? Kdo bo dal pobudo, kdo bo ukrepal? In kdo je pravzaprav tisti, ki je to dolžan? Čigav je pravzaprav simbol slovenstva?








