Alpinistične novice 38/1982

Po veliki zajedi v steni Burela

Postojnska naveza je pre­plezala izredno zahtevno poljsko smer

Burel v dolomitski skupini Schiara so doslej poznati le redki naši alpinisti. Vendar je JZ ste­na v petdesetih in šestdesetih letih veljala kot »problem« in privabljala številne slavne plezalec. Toda šele leta 1967 so jo po desetdnevnem oblega­nju preplezali Poljaki. Potem je smer, kakor kaže, dopustila le še tri ponovi­tve.
Postojnčani Bogdan Biščak, Rado Fabjan, Igor Mezgec in Igor Škamperle so Poljsko smer (VI, A 2, 1200 m) preplezali v 15 urah 11. in 12. t. m. Res težkih je sicer le šest raztežajev – so povedali – drugo pa ocenjujejo s IV in V. Toda že pristop je poglavje za sebe. Dve uri po stezi in potem še dve po hudourniku (300 m, do V. stopnje). Skala v steni tudi ni prav nič dolomitska, prevladuje razbito in na­stavljeno skalovje. Klinov pa je v ste­ni kar precej (65), toda ključna mesta so brez njih, saj jih je sila težko zabiti. Več klinov se jim je tudi izpulilo, v opisu omenjeno stojišče s svedrovci so zaman iskali, ker se je že porušilo. K vsemu temu je potrebno prišteti še pogosto padajoče kamenje, v zgor­njem delu umik iz stene skorajda ni več mogoč, z vrha pa tudi ne bi bilo moč pomagati. Le vreme jim je ustre­glo, pred prehudim soncem (JZ ste­na!) so jih varovali oblaki.

Številni vzponi AO Rašica
Iz AO Rašica so sporočili, da vzpo­na po Libereški v Frdamanih policah, o katerem smo poročali pred tednom, ni opravil Matijevec sam, temveč s Tinetom Bucikom. 11. t. m. sta navezi Špela-Tone Jenko Štamcar in Alenka Jamnik-Slavko Frantar preplezali za­jedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini, dan kasneje pa Šimenc-Škarja v Dol­gem hrbtu. Janez Kastelec in Vanja Matijevec pa sta tega dne ponovila Zajedo spominov v Stenarju. V pone­deljek sta Stane Silan in Milan Šinko preplezala Centralno v Kočni, dan za tem Janez Roš in Silan Zajedo Šit, v sredo pa Aschenbrennerjevo, Bucik in Kastelec pa Varianto.

Pozdrav iz Maroka
Iz Maroka so se nam oglasili člani odprave AO Črnuče. Poročajo, da so 3. t. m. prišli v Midleto, izhodišče za skupino Jbel el Agachi v Visokem Atlasu. Kakšni so bili njihovi vzponi, bodo poročali ob vrnitvi.

Prosto plezanje
Lidija Painkiher (Akademski AO) se je konec preteklega meseca s prija­telji iz Anglije odpravila še v Francijo. V Grand canion du Verdon, plezalskem področju, ki je le kakih 50 km oddaljen od morja, ima pa smeri viso­ke povprečno 200, pa tudi 300 m, je z Jonom de Montejoyem in Petrom Taxtom ponovila sedem smeri VI in VII stopnje, oziroma od 5a do 6a po angleški lestvici. Verdon, ki je center prostega plezanja v Franciji, ima ču­dovite apnenčeve (in razčlenjene) ste­ne z navidez popolnoma gladkimi ste­bri. Izpostavljenost je izredna, plezajo pa le prosto, z obilo magnezije. Klini potrebni za varovanje pa so že v sme­reh, oziroma je mogoče uporabiti zatiče. Za to področje in za okoli 100 km zahodnejši Buoux, kjer je Painkiherjeva tudi preplezala več smeri (med drugim tudi Turbo Cibi Facho, VII+/VII ali 6b/6a), imajo zelo po­poln vodnik v francoščini in še izbor­nega v angleščini. Torej – pravi raj za vse večji krog ljubiteljev prostega ple­zanja.
V torek popoldan je Lidija z Boja­nom Leskoškom (tudi AAO) odpoto­vala v Bratislavo, kjer se bosta udele­žila tekmovanja v hitrem plezanju (skalolazenju).

200 letošnja tura
12. t. m. sta tržiški navezi Filip Bence – Jože Rozman in Janko ter Frenk Meglič preplezali Steber Šit. Bencetu je bila to 200 letošnja tura! Borut Bergant in Dušan Markič sta tega dne ponovila Varianto v Travniku.

V Široki peči
O članih AO Litostroj zadnje čase ni bilo veliko slišati, čeprav ne plezajo malo. 12. t. m. pa sta brata Silvo in Stane Kragelj opravila vzpon, ki ga je vredno omeniti. V 10 urah sta ponovi­la Čihulovo smer v Široki peči.

Filmski festival v Kranju
V Kranju bo od 13. do 18. oktobra 9. mednarodni festival športnega in turističnega filma. Selekcijska komisi­ja, v kateri so Stanka Godnič, Vladi­mir Kocjančič, Marjan Maher, Milenko Šober in Stane Urek že tri dni pregleduje prek 120 prispelih filmov. Med njimi je tudi precej alpinističnih, prav tako pa tudi nagrajeni s festivala v Trentu. Kot je povedal direktor fe­stivala Tone Frelih, bo letos več novo­sti. Ugodno je, da bo iz Ljubljane zvečer vozil avtobus, objavili pa bodo tudi natančen razpored projekcij.

Tokrat vse sam
11 t. m. je Franček Knez (AO Impol) opravil solo prosto ponovitev Skalaške v Špiku, potem pa preplezal novo – Črni madež (III) v Oltarju. Tudi sestop s tega vrha je opravil po novi smeri (Srednja, med Levo in Frelihovo), potem pa preplezal levo od Kugyjeve smeri še Ježka (PrV: III). V nedeljo je – prav tako v Velikem Ol­tarju – preplezal najprej smer, ki jo je posvetil Miranu (sestopil je po Poklini), potem pa še mimo stolpov in v sestopu Ob sivi steni. Vse te smeri so prvenstvene, ocenil pa jih je s III. Za konec je odšel še pod steno Škrlatice, v kateri je opravil prvo (prosto) pono­vitev Smeri Brede in Janje (Čopič -Krivic – Maležič 7. in 8. oktobra 1971).

Težaška dela za Himalajo
O pleskanju sto metrov visokega dimnika celjske Cinkarne je precej govora. Nalogo so namreč prevzeli člani celjskega AO, da bi si prislužili del denarja za odpravo »Gaurišankar 83«. V načrtu imajo tudi čiščenje bazenov za odpadno vodo in še marsi­kaj, saj jim denarja manjka še precej. Zapišimo še, kdo vse je opravljal te­žaško delo na dimniku: Lojze Cajzek, Slavko Cankar, Franc Čanžek, Brane Povše, Aco Pepevnik, Smiljan Smodiš, Aleš Stopar, Marjana Šah in Bojan Šrot.

Sam nad Češko kočo
Slavc Svetičič (AO Idrija) je 11. t.m. v Dolgem hrbtu preplezal Steber jutranje zarje do tehničnega dela smeri Šimenc-Škarja in potem nada­ljeval po smeri. Sestopil je po Trojki in potem preplezal se Jubilejno smer, Grintovčev steber in Kašutovo v S stebru Grintovca. V nedeljo je sam ponovil še smer Ekar-Jamnik v Dolški škrbini.

Samohodec tudi v Štruci
Miro Šušteršič (AO Mengeš) je 5. t.m. preplezal štiri smeri v Štruci. Za začetek Leve kamine (IV+/III-IV, verjetno prvenstvena) v Z steni, nato Baš-Kopač in Srebrno grivo (1. SP) v V steni, za konec pa v sestopu še Pibernik-Černivc.

Belak in Knez
V sredo 15. t.m. sta Stane Belak (AO Matica) in Franček Knez (AO Impol) preplezala novo smer v Planji 20 raztežajev sta ocenila s V, eno mesto tudi A 1. Zatrjujeta, da je bil vzpon, ki je trajal 8 ur, zelo lep, skala pa trdna. Da sta plezala predvsem prosto, je videti že po oceni. Sestopila sta po smeri Biščak-Svetičič. V nede­ljo pred tem je Belak preplezal Ceklinovo smer v Mali Tičarici.

V Himalajo in na Kilimandžaro
Pred dnevi je odpotovala odprava, ki jo je organizirala GRS Zagreb pod vodstvom Vladimirja Mesariča, nji­hov cilj pa je smuk s Kang Guruja (7010 m). Ekipi sta se pridružila tudi Božič in Pivac iz Splita, ki sta odšla na oglede pod Manaslu (8156 m), kamor Spličani pripravljajo odpravo v pri­hodnjem letu. V soboto je v Nepal odpotovala še druga odprava iz Za­greba. Pod vodstvom Darka Berljaka se bo skušala povzpeti na Anapurno IV (7540 m), ker dovoljenja za Daulagiri 7 (7246 m) niso dobili. V visoke tuje gore pa je v soboto odšla tudi skupina slovenskih planincev. V orga­nizaciji AO TAM se bodo povzpeli na najvišji vrh Afrike in Kilimandžara -Uhuru Peak, 5895 m.

Iz poročil alpinističnih odsekov
AO Kamnik: Božič in Kemperle sta 5. t. m. preplezala Skalaško z Ladjo v Steni, 11, t. m. pa je bila na Kamni­škem sedlu vaja GRS, pa tudi plezali so precej.
AO Kozjak: Brumec in Golnar sta 11. t.m. ponovila smer Modec – Re­žek v Ojstrici.
AO Matica: Jamnikar in Marinčič sta 5. t.m. preplezala Zahodno zaje­do, 12. pa Marinčič s Honzakovo Ba­varsko, izstopila sta Skozi okno.
AO Radovljica: 14 članov je med skupno turo plezalo v Steni, Stenarju in Dolkovi špici. Med drugim so po­novili Peternelovo smer (Božič-Kejžar), Šlosarsko (Jereb-Pogačar) in Wisiakovo (Božič-Mravlje).
AO Rijeka: Naveza Juroš-Košta-Paušič je 4. t.m. ponovila Žoharjev steber v Kleku, 11. sta Juroš in Ivanovič preplezala Raz Klina, dan kasneje pa Košta in Paušič Velebitaško, Juroš pa Akademsko smer.
Šaleški AO: Cerjak in Lihteneker sta 4. t.m. preplezala Direktno v Šta­jerski Rinki. V nedeljo 12. t. m. pa so plezali: Lihteneker in Marjana Skorenšek (AO Celje) ter Sevčnikar in Urbanc Gradišnikovo v Planjavi, Kot­nik in Preložnik pa Herletovo in Plate v Ojstrici.
AO Škofja Loka: V nedeljo 12. t. m. so imeli skupno turo v stene nad Češko kočo. 11 članov je opravilo 20 tur, med drugim so ponovili Jubilejno, Kašutovo, Zgrešeno in zajedo Ekar-Jamnik.
AO TAM: Babič in Šuen sta se povzpela na Aig. du Moine nad Chamonixom. 11. t. m. pa sta preplezala več smeri v Dedcu in Vršičih.
AO Tržič: Markič in Rožič sta av­gusta ponovila Steber revežev v Moj­strovki. 4. t. m. je Bergant z Erno Pančur preplezal Skalaško z Ladjo, Gros in Rožič pa Skalaško s Čopovim stebrom. Dan kasneje sta Rozman in Rožič ponovila Skalaško v Špiku, Me­glič in Romih pa Wisiakovo v Steni. In 13. t.m. Meglič z Erno Pančur Jubilejno v Dolgem hrbtu.

Franci Savenc

PV predstavlja malo obiskovana področja
V septembrski številki planinske revije vrsta zanimivih člankov – Najrazličnejše iz planinskega sveta – Branje za vse okuse
Septembrska številka Planinskega vestnika spet prinaša vrsto zanimivih člankov. Bralci bodo gotovo opazili, da je tokrat največ takih, ki govorijo o tistih planinskih območjih, ki jih naši planinci bolj poredko obiskujejo, čeprav niso tako težko doseg­ljiva. V reviji so zbrani spomini Dušana Černiča na planinske izlete po Zahodnih Julijcih, posebno pozornost bodo pritegnili opisi planin­skih pohodov po Kozari, Slavonskih gorah, Bilogori, pa tudi po velebitskih vrhovih nad Liko. Zanimiv je tudi prispevek, ki govori o kolesarskem potepanju prekmurskih planincev po gričevju v bližini madžarske meje.
Septembrski Planinski vestnik seve­da prinaša tudi druge prispevke. Ti govorijo o doživetjih in razmišljanjih planincev, opozoriti pa je treba tudi na bogato tehnično ureditev te števil­ke planinskega glasila. V njem ne manjka fotografij, risb, vinjet, tudi naslovnica bo pritegnila marsikatero oko.
Tudi v septembrski številki so objavljeni dragoceni podatki o tem, kakšno je bilo nekoč življenje v naših gorah. Vale Vider je podrobno opisal, kakšna je bila včasih ena največjih gorskih kmetij pri nas – Matkova do­mačija nedaleč od Solčave. Avtor opi­suje vrsto etnografskih zanimivosti, ki bi mogoče ušle v pozabo, članku pa je dodal tudi več zelo zanimivih doku­mentarnih fotografij.
Spomine inženirja Dušana Černiča na Zahodne Julijce smo že omenili, povejmo še, da bodo opisi vzponov na večino pomembnejših vrhov zahodnih Julijcev lahko koristen vodnik za tiste, ki bi radi obiskali tudi te mogočne vrhove. Tudi Nada Kostanjevec je opisala svoje spomine na planinsko potepanje. Zbrala jih je v pisan po­mladni šopek, v katerem se prepletajo lepa ih vesela doživetja s trpkimi spo­mini na umrle prijatelje – planince. Šopek je Nada spretno povezala s pri­jetnim, primorsko gladko tekočim je­zikom.
Marsikdo bo rad prebral tudi članek Petra Čižmeka. V njem so dobro opisani občutki alpinista, ko na dopu­stu med služenjem vojaškega roka spet obišče domače gore. Čeprav gore niso bile najradodarnejše, obiskal jih je pozimi, so v njegovem spominu pustile globoke vtise, o katerih bo ra­zmišljal med dolgimi urami stražarjenja.
Članka »Z okovano leskovo palico s Pohorja – po transverzali Kozara« in »Po planinskih poteh Hrvatske« in poročilo »30-ti zbor PTT planincev Jugoslavije« pripovedujejo o tem, ka­ko gore zbližujejo ljudi, kako planin­stvo lahko pomaga navezovati prija­teljske stike med našimi narodi in na­rodnostmi, hkrati pa opozarja, da je v naši domovini še veliko lepih krajev, ki jih je treba spoznati.
Svojevrsten članek je napisal An­drej Žmitek. Opisal je črno-belo foto­grafijo, ki prikazuje mlade planince ob ognju. Opis 10 let stare slike je pravzaprav opis usode alpinističnega odseka, hkrati pa govori tudi o minlji­vosti. Avtor ob tem ugotavlja: »Tako malo let je minilo in vse je drugače!«
Ker se večina planincev ukvarja s smučanjem, je v planinskem glasilu dobrodošlo tudi poročilo dr. Jožeta Četina s kongresa za smučarsko travmatologijo in zimsko-športno medici­no. Poročilo govori o najpogostejših smučarskih nesrečah in o prvi pomoči pri teh poškodbah.
Septembrski vestnik prinaša še več drugih prispevkov. Omenimo le, da društvene novice govorijo o več po­membnejših jubilejih in prireditvah: o 15-letnici Pomurske poti in dnevu Po­murskih planincev, 30-letnici PD Ljubno ter 30. zboru PTT planincev Jugoslavije. Zelo zanimivi so članki v rubriki Varstvo narave. Peter Skoberne je zapisal nekaj misli o gorskih stražarjih in odpadkih v gorah. Dobro bi bilo, ko bi njegove nasvete upošte­vali vsi gorniki. Rubrika prinaša tudi nova opozorila o onesnaževanju in uničevanju narave, ki ga v gorah Hi­malaje in Karakoruma pa tudi v An­dih povzročajo vse številnejše alpini­stične odprave in skupine tako imeno­vanih trekerjev. Vestnik prinaša tudi več povzetkov analiz planinskih ne­sreč v Alpah, ter opis novih načinov gorskega reševanja, še zlasti helikop­terskega. Iz vseh teh člankov je moč razbrati, da je potrebna še boljša pla­ninska vzgoja in da je treba ljudi ne­nehno opozarjati na nevarnosti.
Za popestritev branja v septembr­skem vestniku ne manjka tudi najrazličnejših zanimivosti iz planinskega sveta. Znova lahko zapišemo, da bo v Vestniku vsak planincev našel kaj po svojem okusu.

Miro Štebe