Konec sezone?
Prvi sneg, ki je pred dnevi pobelili vrhove je prekinil, morda pa celo sklenil letošnjo letno plezalno sezono. Večina alpinistov je zadnjo nedeljo mirovala, sedaj pa že razmišljajo o zimski sezoni in morda še o možnostih vzponov na 29. november v Paklenici. Toda četudi težjih vzponov letos ne bo več, bo letošnja sezona šla v anale kot ena najbolj uspešnih doslej.
Naloge KOTG
Naloge komisije za odprave v tuja gorstva, ki je po novem pravzaprav vodstvo »Ekspedicijskega kluba« bodo v prihodnjem letu kaj pestre in odgovorne. Osrednja bo vsekakor priprava V. Jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo, čeprav je še mnogo nejasnega o cilju in zato tudi izbiri kandidatov. Komisija bo dalje pomagala pri organizaciji jugoslovanske odprave v Kavkaz, katere naloga bo predvsem preskusiti perspektivne kadre in omogočiti tudi manjšim odsekom, da pošljejo svoje najboljše člane v tuja visoka gorstva. Izbor kandidatov pa bo mogoč šele, ko bo komisija v Moskvi potrdila zamenjavo in končno bo komisija podprla tudi uresničitev manjše odprave Akademskega PD v afriški Hoggar, ki naj bi predvidoma krenila na pot že prve dni prihodnjega leta. Seveda pa ne bo manjkalo tudi raznih manjših raziskovalnih nalog ter priprav. V načrtu je tudi posebna razstava, ki bo posvečena eni od preteklih odprav.
Usmerjanje v planinstvo
Študentje Visoke šole za telesno kulturo se po drugem letniku odločajo za različna usmerjanja, po novem se bodo lahko tudi v planinstvo. Prvi se je odločil za oranje ledine na tem področju Joža Mihelič, njegovi mentorji pa so Silvo Kristan, Franci Savenc in France Zupan. Vodstvo šole pričakuje, da se bo v novem šolskem letu za planinstvo odločilo še nekaj študentov, saj je zanimanje precejšnje, program pa je tudi podrobno sestavljen.
Največ v Makedoniji
Razne statistike o najvišjih vrhovih so za planince navadno zelo zanimive. V tujini so jih sestavili že celo vrsto, od pregleda sedem in osemtisočakov Azije, do štiritisočakov (celo s stranskimi vrhovi) Evrope itd. In kako je pri nas? Znani so le grobi podatki, ki govore, da sta v Jugoslaviji 102 vrhova, ki segata nad 2000 metrov. Od teh jih je v Makedoniji 32, v Črni gori 22, Slovenija 18, drugi pa so v Srbiji in Bosni s Hercegovino, le Hrvatska je brez njih.
Zlata doba klasičnega alpinizma
Med planinci so znana številna slavna imena plezalcev, ki so se skušali v domačih in tujih gorah od prvih začetkov do današnjih dni. Na včerajšnji dan pred 60 leti se je smrtno ponesrečil eden od njih – Paul Preuss star komaj 27 let. Njegovo ime je poleg Hansa Dülferja (rodil se je pred 80 leti) neločljivo povezano z obdobjem, ki je znano kot zlato obdobje klasičnega alpinizma Brez tehničnih pripomočkov sta sama in redkeje v navezi premagala številne znane stene in njune smeri še danes niso izgubile na veljavi. Paul Preuss je npr. v svoji kratki toda silno bogati karieri preplezal kar nekaj nad 1200 alpskih vrhov.
Težave pod Raduho
Ko je iz Koroškega AO prišel glas o tem, da predlagajo proglasitev Male Raduhe za plezalni vrtec, so se oglasili drugi, ki se sprašujejo kako bo pod Raduho letos pozimi. Nova postojanka na Grohotu bo zaprta, nekdanje zavetišče pa prav tako. Kje naj bi tedaj prenočevali? Res da obstajajo možnosti pri Bukovniku, morda bi se dalo adaptirati tudi katero od planšarskih koč, toda vse to bo sedaj na hitro zelo težko realizirati. Zimski vzponi v Raduhi, tudi Mali pa so kot nalašč za pripravo na težje stene v Kamniških ali Julijskih Alpah. Morda pa bi planinsko društvo Mežica le lahko nekje uredilo zimsko sobo ali dovolilo uporabo zavetišča?
