Alpinistične novice 39/1973

Sedaj še Japonci
Kakor poroča Alpinusmus so nam v Nepalu pošteno zagodli. Čeprav so obljubljali, da bomo Jugoslovani prvi, katerim bodo odobrili vzpon na Kangbačen (po prepovedi, ki je našim odpravam že dvakrat prekrižala račune), se je zgodilo drugače. Že pred ča­som smo poročali, da bodo spomladi poskušali Poljaki v zadnji številki nemške revije pa lahko beremo, da so letos po monsunu že odšli pod gore Japonci. Če­prav je v novici tudi napaka (da so Jugoslovani na vrsti spomla­di), zna biti, da bo potrebno iskati nove cilje.

Novice z zamudo
Je že tako, da pridejo neka­tere novice s precejšnjo zamudo, toda to še ne pomeni, da jih ni vredno omeniti. Tako smo izve­deli, da sta dva alpinistična samorastnika, Silvo Kragelj (26) iz Zatolmina in Alojz Fon iz Drežnice, 7. avgusta letos preplezala Whymperjevo smer v južni steni Grandes Jorassa in to celo z va­rianto. Dva dni za tem pa sta opravila še prečenje od Aig. du Midi na Mt. Blanc in nazaj. Pred tremi tedni pa sta v navezi z Jožkom Klinkom naskočila še Furggent greben v Matterhornu. Žal pa je višina preveč zdelala novega člana naveze, tako da so se morali v zgornjem delu umak­niti iz smeri, toda vrh so vseeno dosegli in sestopili po italijanski smeri.
Izvedeli smo tudi, da je Jože Oman, ki že dalj časa živi v Švi­ci, letos poleti preplezal direktno smer v znani in težki steni Scharek Weterhorna.
Mitja Močnik in Rajko Rotner (AAO) sta 30. julija preplezala novo smer (desno od smeri 650) v Zapotoškem vrhu. Ocenila sta jo s IV, zgornji del II. Dan za tem pa sta preplezala še novo smer »po levi grapi« v Srebrnjaku. Smer poteka med 643 in 644, oce­nila pa sta jo s IV/III, 6 ur.
Jože Rožič je 7. t. m. sam pre­plezal Direktno smer (359) v Rušici dan za tem (v navezi z Loj­zetom Novakom) »Skalaško« v Špiku, tretji dan pa sam še Kaminsko in Severni raz Male Moj­strovke.
13. februarja letos je minilo 20 let, odkar sta naša rojaka Dinko Bertoncelj in France Jerman prva stopila na »Camapanile Invencible« v Andih blizu Bariloč. Vrh je od tedaj znan le še pod imenom »Slovenski zvonik«, ob obletnici pa je argentinski SPD izdal posebno značko.

25-letnica smrti Debelakove
Na današnji dan pred 25 leti je v starosti 44 let umrla Mira Mar­ko Debelakova, alpinistka svetov­nega slovesa in odlična planinska pisateljica. Poleg mnogih prven­stvenih vzponov v domačih gorah – omenimo naj samo severno steno Špika – se je zapisala z novimi vzponi tudi v številne tu­je stene (Ben Nevis v Angliji, Za­hodni Julijci …). Leta 1933 je napisala naš prvi učbenik za al­piniste »Plezalno tehniko«, zbrala gradivo za »Kroniko Triglava«, uveljavila pa se je tudi kot pre­davateljica itd.

Chan Tengri
Zahodni (ali sovjetski) Tien Šan je malo obiskan in tudi še dokaj neraziskan, saj leži vse preblizu meje s Kitajsko. Do leta 1943 so menili, da je Chan Tengri njegov najvišji vrh, pripisovali pa so mu 7200 m. Potem so odkrili Pik Pobedo (7439 m) in se Pik Dostuk (7003 m), toda Chan Tengri je še vedno »pojem«. Po grebe­nu so se nanj prvič povzpeli 10. septembra 1931 trije sovjetski al­pinisti pod vodstvom Pogrebeckega. Potem so to smer še, večkrat ponovili. Šele lotos pa je Chan Tengri dobil dve novi smeri. Pr­vo so prek severne stene po ne­kajletnih raziskavah izpeljali al­pinisti iz Krasnojarskega. 2000 m visoko, mestoma previsno steno, so plezali mesec dni in pol ter jo še izmerili; njegova prava višina je 7010 m (in ne 6995 m). Drugo prvenstveno smer pa so preplezali alpinisti iz Uzbekistana in sicer po jugozahodnem rebru. O težavah najlepše priča podatek, da so se z zadnjimi 300 m ukvarjali kar 16 dni in da je uspela šele peta naveza.

40 let bolgarske GRS
Planinska kontrolno-reševalna služba Bolgarije letos slavi 40-letnico obstoja. Že njeno ime pove, da se ne ukvarja le z reševanjem, temveč v veliki meri tudi s pre­ventivo. V letih kar obstoja so usposobili okoli 3000 reševalcev, sedaj pa v 34 postajah dela 750 reševalcev in 70 zdravnikov. Po gorah in v vznožju imajo 74 kontrolnih točk, v zadnjih petih le­tih pa so bili na terenu skupno okoli 58500 dni. Bolgarska GRS deluje v okviru njihove organizacije rdečega križa, čeprav je naj­tesneje povezana s planinstvom in alpinizmom.

Mala Raduha – plezalni vrtec
Alpinisti Koroškega AO so se odločili, da predlagajo KA in so­sednjim AO, naj bi steno Male Raduhe (in Uršljo) proglasili za plezalni vrtec, saj je visoka le do 180 m. Njene smeri bi opremili s stojiščnimi kini in pripravili tu­di poseben ciklostiran vodnik, ta­ko da bi bila kar najbolj primer­na za tečaje in treninge, vzpone v njej pa ne bi več registrirali za plezalne.
Predlog pa ne velja za Veliko Raduho (višina stene 350 – 400 m), ki naj bi našla svoje mesto tudi v novem plezalnem vodniku po Kamniških in Savinjskih Alpah. V tej steni sta Miran Golobinek in Viktor Povsod (KAO) 16. t. m. tudi preplezala novo smer – Pri­pravniško (III-IV, 300 m, 4 ure).

Program odprave v Ande
Poljska odprava v Južno Ameriko, ki bo odšla na pot še pred koncem letošnjega leta, ima iz­redno bogat program. V gorah Čila, Peruja, Kolumbije in Vene­zuele bodo vsaj štiri mesece (december – marec), njihove naloge pa bodo alpinističnega in znanstvenega značaja. Vodja odprave bo Riszard Rodžinski (38), čla­nov odprave pa bo 11. Za pripra­ve, potovanje (z ladjo) ter bi­vanje v Južni Ameriki so si skupno rezervirali kar 310 delovnih dni.