Karakorumsko (pakistansko) dogajanje, ki je trenutno v središču sezonskih alpinističnih aktivnosti, je ob pričakovanju nekaterih napovedanih novic o novih smereh in po vzponu naveze Cardell-Urubko potihnilo.
Minuli teden smo lahko (znova) opazovali hitro minljivost človekovega življenja. Mala deklica, ki jo lahko opazujemo na fotografiji z očetom, je v življenju dosegala vse, kar si je zastavljala. Izredni športni uspehi so jo napolnili do takšne mere, da se je na neki stopnji vrhunskega športnika odločila umiriti, se vrniti med gore, tja, kjer se je že od otroštva počutila kot doma. Zatekla se je v nekaj gora in krajev, s katerimi je čutila posebno povezanost, v katerih je našla mir med starodavni javorji, ki signalizirajo stabilnost in varnost, mogočne skalne stene so ji pomenile nekakšen zaščitni zid pred hrupom sveta. Mobilni telefon in ura sta tam nenadoma postala nepomembna – institutum vivendi!? Razmišljanje o včerajšnjem ali jutrišnjem dnevu med gorami ni bilo potrebno, obstajala je le svoboda, da počne, kar hoče!
(* 22. avgust 1993 v Garmisch-Partenkirchen † 28. julij 2025 na Laila Peaku)
Gorskemu dekletu, (kot jo imenuje Thomas Huber,) Lauri Dahlmeier, je padajoča skala ali kamen prekinila življenje in dejavnost (prav tako kot njenemu bivšemu fantu snežni plaz), ki se jo je lotila s polnimi pljuči. Zanjo je bil na smučarski turi lahko cilj odličen spust, na plezalni turi pa je iskala poudarek bolj na izzivih smeri. Najpomembneje pa ji je bilo, da se dobro zabava s prijetnimi ljudmi. Kljub temu ji je bil vrh pika na i pri vseh aktivnostih – če je le mogla, ga z veseljem osvojila. A z vrhom ali brez njega je vedno najpomembneje, da se na koncu varno vrne v dolino.
Če smo z besedami le nekaj zajeli, lahko vidimo, da je Laura vedela, za kaj se gre. Z Marine Krauss sta na Laila Peaku vedeli, da ju lahko vrh drago stane. Obrnili sta se pred žel(j)enim ciljem, zaradi tega, da bi se lahko živi in zdravi, spustili. A kljub temu je gora nepredvidljiva, in če upoštevamo le otoplitev, ki ju je zajela, smo lahko pametni … Kar pa ni namen.
Na nek “nov način” so se pri komisiji za alpinizem lotili projekta zbiranja podatkov o nesrečah in o “skorajšnjih dogodkih (nezgodah),” ki se dogajajo pri izvajanju različnih alpinističnih aktivnosti (plezanje v vsakršnem terenu, zimsko gorništvo, turno smučanje, …).
Poskušajo z anonimnim spletnim vprašalnikom, kjer lahko vpleteni ponesrečeni naključni mimoidoči, reševalci itd. poročajo o (skorajšnjih) nesrečah, ki jih poznajo. Do vprašalnika lahko dostopate na naslednji povezavi: https://docs.google.com/…/1FAIpQLSfUoFbKIce…/viewform…
Kot pišejo, bodo njihovi predstavniki enkrat do dvakrat letno (odvisno od odziva) javno predstavili analizo zbranega gradiva. Želijo si, da bi s projektom pripomogli k večji varnosti vseh, še posebej mladih, ki šele spoznavajo svet čudovitih in na drugi strani krutih gora. A kot (neradi) beremo v komentarjih in lahko ugotavljamo glede na preteklost, je razkorak med “proizvodnjo” in “vzdrževanjem” največji v zgodovini in brez (res) dobrih “neodvisnih enot” je zadeva pač takšna, kakršna je …
#WATCH: Climbing partner of German biathlete Laura Dahlmeier recounts how the double Olympic champion was killed in a mountaineering accident in Pakistan earlier this week. https://t.co/eGzOWnWyu4 pic.twitter.com/0Ws04f9OsY
— Arab News Pakistan (@arabnewspk) August 1, 2025
Če torej združimo odstavka (in poslušamo Thomasa), so spoznanja o nevarnostih stara že toliko kot prve stopinje v “visoki svet”. Vseh nesreč se nikakor ne da preprečiti. A soudeleženci, reševalci in predvsem uradniki s pooblastili so na nek način dolžni pojasniti okoliščine. Žal je težava predvsem pri teh s pooblastili (vsa poročila vključujejo predvsem: tuja krivda je izključena), ki v bistvi ne izhajajo iz gorniške sfere (tja so načrtno postavljeni). Če pa omenimo samo najbolj značilne predstavnike pojasnjevanja (vzrokov) nesreč v slovenskih gorah, so se v preteklosti tega lotevali predvsem Belač in Šegula ter Malešič s statistično pojasnjevalnim načinom. Tomazin, ki je najbrž videl največ posledic gorskih nesreč, je tudi poskušal s knjigo in posameznimi pozivi. Ogromno posnetkov in s tem pričevanj je shranjenih pri enem od novinarjev, ki so ga s helikopterjem vozili na nesreče. Dandanes pa bolj kot pojasnila pišejo povzetke nesreč, plačani tiskovni predstavniki (principium – iskanje lastne koristi je načelo vrline). Takšen je “moderen odnos,” ki bi ga bilo skoraj nesmiselno spreminjati? Morda bi lahko zapisali še kaj o tem, da alpinisti (tako kot Laura) sestavijo “oporoko,” kjer zapišejo, kaj si želijo ob morebitni nesreči, a bi morda le preveč segli v aktualno postavljanje zakonov o predčasnem končanju, …
Pavle Šegula– Alpinistične novice 30/1981
Ocenjevalci nezaželenih dogajanj v gorah smo si že dolgo edini, da je za večino nesreč mogoče najti več razlogov, ki so med seboj vzročno povezani. Najpogostejše je podcenjevanje težavnosti, prav tako pogosto pa posamezniki tudi precenjujejo svoje sposobnosti. Tak odnos do gore poraja že med pripravami še nove možnosti, da se izlet ne bo srečno iztekel: udeleženci se pomanjkljivo opremijo, izberejo si neprimerne ali premalo pripravljene sopotnike, odhajajo na pot v neprimernem času, vremenu in podobno.
DOLOMITI
Krištof Fortuna in Ahac (Istenič) ter (smer) Don Kihot na Marmoladi
V družbi z dvema Američanoma sta v ne najbolj toplih razmerah plezala popularno smer v veliki steni, kjer bi še bolj uživala, če bi bilo toplo in če ne bi v zadnjem raztežaju že začel padati sneg. Tudi poletje ima svoje muhe …
Junijski tabor v Dolomitih
Tovarna alpinistov Maribor …
Smer Zero Termico
V veliki jugozahodni steni Cima Ceda Occidentale v Val d’Ambiezu (Brenta Dolomiti) so Daniele Bolognani, Davide Dallago in Walter Endrizzi splezali novo smer in ji nadeli ime Zero Termico. Smer so plezalci načeli že v novembrskem mrazu, ki jih je odgnal. Danile in Davide pa sta jo dokončala letos ob koncu junija, ko je bil na Cimi Cedi eden najbolj vročih dni doslej (nič stopinj na 5200 metrih!), …
OD TOD IN TAM
Mala Rinka – Igličeva, Frančkova poč, free solo
Marko Volk …
Opica v Julijskih Alpah
Nekateri alpinisti imajo polne roke dela – z bovškimi ovcami, drežniškimi kozami, spravilom krme, sirjenjem … Kot pišejo, jim gre tudi sir dobro v promet. Vsako prosto minuto pa izkoristijo za …
Se vam (že) kaj kolca po smučanju?
Spomini
Danilo Tič se je na društveni strani spomnil prvenstvene smeri v severni steni Eigerja, ki so jo pred 40. leti plezali s Frančkom Knezom in Marjanom Frešerjem. Frančkovo poročilo o zahtevnem vzponu je bilo (seveda) objavljeno v takratnih alpinističnih novicah …
Absórber súnka pri padcu
Dekleta obožujejo
ID
