Tedenski pregled časo-pisja, …
Janko Rabič na jeseniški občinski strani (s)poroča, da so jeseniški planinci pred obsežno obnovo Koče na Golici. Pri Planinskem društvu Jesenice tudi letos nadaljujejo s številnimi dejavnostmi. V poletni sezoni največ pozornosti namenjajo petim planinskim postojankam, ki jih imajo v upravljanju oziroma najemu – v Karavankah, na Vršiču, v Trenti in v triglavskem pogorju. Lani so se zaradi obsežne investicije v Kočo pri izviru Soče znašli v precejšnjih finančnih težavah, ki pa so jih letos uspeli premostiti. Zdaj glavnino pozornosti usmerjajo v priljubljeno Kočo na Golici, ki jo je po štirih desetletjih dodobra načel zob časa. Po besedah predsednika Bojana Erjavška je koča letos, predvsem v maju, ob množičnem obisku Golice odlično poslovala in dosegla več rekordov po prometu. To bo članom društva omogočilo, da se obnove lotijo temeljito. Prek Planinske zveze Slovenije so bili uspešni na razpisu Eko sklada za energetsko sanacijo planinskih koč. Z odobrenimi 150 tisoč evri nepovratnih sredstev bodo v naslednjih dveh letih prenovili okna, fasado in streho. Z lastnimi sredstvi pa bodo obnovili balkon ter izvedli še nekaj manjših popravil, večja investicija pa jih čaka pri celoviti prenovi kuhinje.
Psi in specialci proti antifašističnemu taboru. Pri Primorskem dnevniku je Jadran Vecchiet med prvimi napisal, da je avstrijska policija na antifašističnem taboru izvedla obsežno racijo. 27. julija 2025 v dopoldanskih urah je avstrijska policija na Peršmanovi domačiji pri Železni kapli na avstrijskem Koroškem izvedla obsežno racijo. Po poročanju aktivistov – koroška mladina je priredila tam antifašistični tabor – je okoli 11. ure k domačiji, ki je zaslovela zaradi tamkajšnjega nacističnega pokola med drugo svetovno vojno, prišlo vsaj trideset policistov z droni in helikopterjem, govor je tudi o specialcih in policijskih psih. Policisti so poskusili legitimirati prisotne, prišlo je to trenj med policisti in aktivisti, v katerih je bil vsaj en aktivist poškodovan. Dva aktivista naj bi po poročanju avstrijskega dnevnika Kleine Zeitung aretirali in odvedli na policijsko postajo v Železni Kapli, več naj bi bilo tudi ovadb. Policija naj bi aktivistom osporavala nespoštovanje zakonodaje v zvezi s taborjenjem in shodi ter nespoštljiv odnos do kraja spomina. Zaenkrat ni znano, kdo je tabor oziroma tamkajšnje dogajanje prijavil policiji. Organizatorjem je priskočil na pomoč odvetnik in aktivist Rudi Vouk – njegova hči Meta je med organizatorji dogodka -, ki je napovedal tožbo proti policiji, kot posrednik za mediacijo se je ponudil deželni glavar Koroške Peter Kaiser. Tudi deli koroške desnice – točneje populistični Team Köfer s svojim slovenskim predstavnikom Francem Jožefom Smrtnikom – je izrazil jezo zaradi racije. Solidarnost so izrazili tudi Zeleni, začenši s slovensko zastopnico v dunajskem parlamentu Olgo Voglauer.
Andreja Kutin je v Večeru gostila naravovarstvenika, alpinista, vodja mladega Regijskega parka Pohorje, Andreja Grmovška, ki pravi: “Pohorskemu smučanju ali zimskemu turizmu, kot smo ga poznali, se pač bliža konec. Pika. Vse drugo je zatiskanje oči.”
Tjaša Gajšek (še vedno v Večeru) pa je obiskala oskrbnico Rudijevega doma pod Donačko goro, ki pravi: “Pohodnikov je resda vse več, a vedno več jih gre mimo koče … “BEB pa je pod naslovom: Dijaki Prve gimnazije Maribor s profesorji in vodniki na Triglavu, opisal kako se je skupina osemnajstih dijakinj in dijakov Prve gimnazije Maribor v začetku julija s profesorjem športa Ianom Emeršičem in ob vodstvu vodnikov Planinskega društva Ptuj med tridnevno ekskurzijo povzpela tudi na Triglav. S tem so zaključili celoletne priprave v sklopu športnih aktivnosti programa zMIGAJ!, ki ga koordinira Zavod RS za šport Planica.
Prvič na ferato? Kako se lotiti stene (in samega sebe). Osnovna oprema ni preveč komplicirana, a je nujna. Ko se prvič odpravimo na ferato, je pametno, da ne gremo sami. Najbolje ali celo nujno je, da se pridružimo vodeni skupini ali najamemo gorskega vodnika. Ne zato, ker je ferata nujno nevarna, ampak zato, ker je treba poznati osnovna pravila: kako pravilno uporabljati samovarovalni komplet, kako se gibati, kako ohranjati varnostno razdaljo med udeleženci. In, ja, tudi zato, da vas kdo pomiri, če se vam malo zatresejo kolena – kar se zna zgoditi čisto vsakemu začetniku. Več: Janez Kušar v Slovenskih novicah …
Tina Horvat pa (znova) piše, da dostop do Triglava razburja: tržijo naravo, ki pripada vsem. Gorniki ogorčeni nad prometnim režimom v Vratih. Ta spodbuja tuje turiste, omejuje pa domače. V drugem članku pa komentira Facebook plenilce gob.
Vrnite nam naš Triglav, pozivajo alpinisti. Gorniki, tudi Viki Grošelj, so ogorčeni nad prometnim režimom, ki spodbuja tuje turiste, domače pa omejuje. Tudi v Delu Tina Horvat …
Maja Grgič pa je odšla na kraj neskončnih razgledov in izginjajočih ledenikov. Granitni masiv pod Mont Blancom je plezalska in smučarska meka, a podnebne spremembe tudi tam vplivajo na podobo krajine.Iztok Bončina pa se je že pred nekaj tedni pomudil v puščavi Atacama v Čilu, ki velja za eno najboljših lokacij na svetu za astronomska opazovanja, saj ponuja izjemne naravne razmere: izredno veliko število jasnih noči na leto, zelo nizko relativno vlažnost zraka ter skoraj popolno odsotnost svetlobnega onesnaženja zaradi oddaljenosti večjih mest in minimalne industrijske dejavnosti. Opazovanja potekajo na višinah med 2000 in 5000 metri, kjer je zrak redkejši, turbulenca manjša in vidljivost bistveno boljša. V čilski puščavi stojijo številni pomembni observatoriji. Vsak ima v svetovni astronomski skupnosti svojo vlogo. Med njimi izstopa novi teleskop Simonyi, umeščen v observatorij Vere Rubin, ki prinaša tehnološki in znanstveni preboj. Gre za prvo napravo te vrste na svetu, ki s svojo zasnovo, zmogljivostjo in namenom v marsičem dopolnjuje ali presega dosedanje standarde astronomskih opazovanj. Od njega znanstvena skupnost upravičeno pričakuje prelomna odkritja, ki naj bi v prihodnjih tednih, mesecih in letih zaznamovala novo obdobje opazovalne astronomije, primerljivo z začetkom delovanja ikoničnih teleskopov, kot sta Hubble in James Webb. Gradnja teleskopa, ki se je na gori Cerro Pachón v Čilu začela pred desetimi leti, je bila le sklepno dejanje dolgoletnih idej, načrtovanj in mnogih tehnoloških inovacij, ki so prispevali k nastanku observatorija. Da je nova znanstvena ustanova pomembna tudi za državo Čile, je potrdila predsednica Michelle Bachelet, ki je leta 2015 prisostvovala slavnostnemu polaganju temeljnega kamna.
Pohod po divji Tasmaniji – South Coast Track. Ideja o obisku Tasmanije je tlela kar nekaj časa, bistvo načrtovanja pa je bila večdnevna hoja v divjini nacionalnega parka na jugu otoka. Najtežji del 85-kilometrske poti ob južni obali Tasmanije je prečkanje gorskega grebena Ironbound. Na RTV v Turah avanturah: Boštjan Lipar
Pri SiOlu so iz junijskega Planinskega vestnika povzeli priporočila Mija Kovačeviča: Gibanje po zavarovanih plezalnih poteh.
Matej Podgoršek pa meni, da je na vrhuncu poletne planinske sezone je na mestu opozorilo, da se visokogorskih in sredogorskih rastlin ne trga, če se le da, se tudi ne hodi po njih. Planike, ki so sredi poletja v polnem razcvetu, in druge gorske rože so v Sloveniji zaščitene z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Pred stoletjem so planike v šopih prodajali na tržnicah, zato so jih morali zaščititi kar s stražami.
V Nedeljcu Katja Petrovec piše, da bo taljenje ledenikov v Himalaji imelo največji neposredni vpliv na lokalno prebivalstvo, pleme Šerp. Zaradi taljenja je neprehoden tudi okoli 5800 metrov visok nepalski prelaz Nangpa La, prek katerega je stoletja vodila tradicionalna karavanska pot iz Tibeta v Nepal. Ledeni labirint: Viki Grošelj o lepotah in grožnjah Himalaje.
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin na ferato Grančišče (844 m) – Če z Dovjega pogledamo proti Mojstrani, je Grančišče tista znamenita skala nad vasjo. Če pa proti Grančišču pogledamo izpred Slovenskega planinskega muzeja, pa gledamo v smeri dveh novih ferat.
Glas s simbolne Škrlatice
