Na tekmovanju v Bardonechii uvrstitev Slabeta v finale
Tadej Slabe ocenjuje tekmo v Italiji kot svojo najboljšo – V najmočnejši konkurenci doslej zmagala Didier Raboutou in Catherine Destivelle
Letošnje tekmovanje v športnem plezanju v Bardonechii je po besedah nekaterih poznavalcev minilo v najmočnejši zasedbi doslej. Na tekmovanju ni bilo le Patricka Edlingerja in Wolfganga Güllicha, med ženskami pa tokrat ni nastopila Američanka Linn Hill. Med našimi je Tadej Slabe (AO Matica, Awentura) z uvrstitvijo v finale dosegel lep uspeh.
Za moške so bile najprej pripravljene tri kvalifikacijske smeri z ocenami 7a, 7b in 7c. Jugoslavijo so na tem pomembnem tekmovanju zastopali Vili Guček, Tadej Slabe in Metod Škarja, nastopil pa je tudi Cveto Jagodic, ki je dobil povabilo organizatorjev zaradi udeležbe na eni od prejšnjih tekem. Vseh prijavljenih je bilo okoli 120, zato so bile kvalifikacije dva dni. Vse tri smeri je moral vsak plezati v enem dnevu, vmes je bilo uro časa za počitek, plezalci pa so poleg predtekmovalca lahko opazovali tudi drug drugega.
Med našimi Jagodic ni zmogel že prve smeri, ki sta jo Guček in Škarja preplezala v celoti. Žal jim to ni uspelo v preostalih dveh in tako sta izpadla v nadaljnjem boju. Tadej Slabe je imel tokrat ugodno štartno številko, nastopil je šele drugega dne. Pravila so določala, da pridejo v finale tisti, ki bodo splezali vse tri kvalifikacijske smeri, in prav to je Slabe tudi opravil brez napake. Uvrstitev v finale si je tako prislužilo najboljših 22 plezalcev. Finalna smer je imela oceno 8a in v njej je uspela le četverica: Didier Raboutou, J. Baptiste Tribout, Robert Cortijo (vsi Francij) in Arnold T’Kint (Belgija). Nekoliko višje so od večine v tej smeri splezali Duboc, Glowacz, Steulet in Godoffe, večina pa je končala nekje na 6-7 metrih, kjer pa so odločali centimetri. Tadej Slabe je na koncu zasedel 15. mesto in ta rezultat šteje za svojega najboljšega na tekmovanjih.
Ker so finalno smer splezali štirje plezalci, je bila seveda za njih pripravljena še super finalna smer z oceno 8a+. To smer pa je do konca preplezal samo Didier Raboutou in tako zmagal v velikem stilu. Z njim so se zvrstili Tribout, T’Kint, Cortijo, Duboc itd.
V ženski konkurenci je bilo prostora v finalu za sedem plezalk, čakala pa jih je smer z oceno 7b. Tokrat ni bilo na tekmovanju Američanke Hillove, ki je sicer zmagala največkrat doslej.
V finalni smeri so se najbolj izkazali Francozinji Catherine Destivelle in Isabelle Patisier ter Italijanka Luisa Jovane. Takšen je bil tudi končni vrst ni red. Hillova in Destivellova se take še nikoli nista pomerili med seboj, na vsakem tekmovanju je ena od njiju manjkala. Nekateri si zato obetajo »veliko« srečanje na septembrskem Rock Masterju v Arcu.
Tudi letošnja tekma v Bardonechii je bila po mnenju udeležencev organizirana zelo dobro. Vse smeri je naredil priznani angleški plezalec Chris Gore, bile pa so takšne kot za tekmovanje morajo biti – sicer primerno težke, vendar pa brez kompliciranih kombinacij. Uvrstitev Slabeta v finale je odličen rezultat, med drugim je npr. premagal vse Italijane. Najbrž ni zanemarljivo (seveda pa ne more biti opravičilo) tudi dejstvo, da so vsi finalisti praktično profesionalci. Morda smo smeli nekoliko več pričakovati od Vilija Gučka, vsaj po rezultatu iz Grenobla, vendar tokrat ni bilo sreče.
Stefan Wörner umrl na Čo Oju
Letošnjega 11. maja je skupina štirih plezalcev splezala na vrh Čo Oju (8201 m), med njimi pa je bil tudi Stefan Wörner (39 let). Imel je velike izkušnje s himalajskimi vrhovi in pod njegovim vodstvom je leta 1983 odprava splezala na tri osemtisočake. Čo Oju je bil njegov četrti osemtisočak, žal je bil to zanj tragičen konec.
Alpski vzpon na Kangchendzengo
Mednarodna ekipa, ki so jo sestavljali Američan Carlos Buhler, Avstrijec Peter Habeler in Španec Martin Zabeleta je 3. maja letos zaključila vzpon na Kangchendzengo (8586 m). Plezali so večinoma v alpskem slogu, in sicer kombinacijo Mesnnerjeve smeri v severni steni in severnega grebena. Za Habelerja je bil to peti osemtisočak (prej že Gašerbrum I, Mount Everest, Nanga Parbat, Čo Oju).
Nove smeri v Savinjskih Alpah
Franček Knez (AO Impol) in Robi Supin (AO Raduha) sta v Križevniku preplezala pet novih smeri. Omenimo naj tri pomembnejše. Čebela je visoka 200 metrov, ocena je VII+/VI, Giljotina ima težave VII+/VII-,VI+, Ciklama pa VII-/VI+. V Rjavčkem vrhu se jima je pridružil še Andrej Hrastnik in skupaj so splezali smer z imenom Okamenele sanje. Visoka je 100 metrov, ocene po raztežajih pa VI+, VII+ in VI, Plezali so 6 ur.
V Vršičih pa sta Supin in Hrastnik desno od Kazalčeve smeri splezala smer Hair (VI+, Ao) v treh urah. Visoka je 100 metrov.
Ženski vzponi v Finalu in Verdonu
V Finalu, enem od centrov športnega plezanja v Italiji, je plezala Betka Galičič (AO Škofja Loka). V prvi vrsti je potrebno omeniti njen vzpon na pogled v smeri Placca degli aresti, ki je ocenjena 6c (VIII+). Omenjen vzpon je pravzaprav med najboljšimi rezultati plezanja na pogled naših deklet. Poleg te smeri jih je Galičičeva preplezala še šest z oceno 6b (VII-), štiri od tega na pogled.
V Verdonu pa je dve smeri splezala Marjeta Tomšič (AO Matica). Z rdečo piko je ponovila eno z oceno 6b (VII-)-, poleg tega pa še zgornji raztežaj smeri Cercopitheque, ki nosi oceno 6c (VII+).
Bivak Ghiglione uničen
Iz Italije je prišlo obvestilo, da je Bivak Ghiglione na Col du Tridu pod steno Brenve (vzhodna stran Mont Blanca) uničen in zaradi tega zaprt. Sporočajo tudi, da je na voljo zavetišče, ki je bilo zgrajeno nedavno v neposredni bližini prejšnjega, in sicer na Col de la Fourche. Slednje je odprto vedno, prostora pa je za 16 oseb.
Na K2 slabo vreme
Naša odprava na drugi najvišji vrh na svetu, 8611 metrov visoki K2, je po radijski zvezi poslala sporočilo, da so vsi člani zaradi slabega vremena (v bazi sneži) v baznem taboru, največja dosežena višina do sedaj pa je 8000 metrov.
Tomo Česen
Nam šola v Manangu uhaja iz rok?
V bolgarskem tedniku Eho, glasilu centralnega sveta bolgarske turistične zveze, ki tekoče poroča o vseh športnih in podobnih aktivnostih v naravi, je pred dnevi izšel članek Mariane Vasileve, v katerem piše, da specialisti in predavatelji francoske nacionalne šole za smučanje in alpinizem v Chamonixu, vsako leto organizirajo v Manangu tečaje za šerpe. Opisuje vsebino teh tečajev, namen in težave. Pa tudi, da so razmere za delo v tej šoli težke – nizke temperature v učilnici, težave z elektriko, zato so predlagali, naj bi bil teoretični del tečajev v Katmanduju.
V razmeroma dolgem članku pa sploh ni omenjeno, da je to pravzaprav »Šola Aleša Kunaverja«, šola, ki je bila zgrajena iz naših sredstev in kjer so s tečaji začeli naši alpinisti, ki jih vsako leto tudi še vodijo.
Žal to ni prvi primer, da pozabljajo na vlogo Jugoslavije in naših ljudi, še posebej pokojnega Aleša Kunaverja pri alpinistični vzgoji šerp, v ospredje pa postavljajo šolo iz Chamonixa, ki se je le »pravočasno« vključila med organizatorje tečajev in nič več. Toda kaže, da imajo močnejšo organizacijo in predvsem boljšo propagandno službo, saj je o njihovi aktivnosti mnogo več slišati. Se bo spet uveljavila naša že kar tradicionalna slabost, da imamo dobre zamisli, a slabe realizatorje? Začeli smo dobro, sadove pa bodo pobrali drugi.
Vse večja ponudba
Marič in Žalica, dvojica alpinistov iz Sarajeva, ki med drugim uspešno izdeluje tudi planinsko-alpinistično opremo, je spet razširila ponudbo, kupcev iz vse Jugoslavije pa je tudi vse več. Izdelujeta kupolaste (3 kg) šotore po 230.000 din, spalne vreče (1000-1200 g puha), ki stanejo od 260.000 do 300.000 din, puhaste jopiče (vestone, s po 300 do 500 g puha) po 160.000 din do 180.000 din, nahrbtnike (65 l, penasta guma na hrbtu, po 160.000 din in vetrovke za plezanje, smučanje in podobne aktivnosti po 80.000 din. Po naročilu pa še rokavice, gamaše itd. Naslov za nadaljnje informacije: Slobodan Žalica, Hulusina 7/II, 71000 Sarajevo, tel. (071) 534- 861.
Smučal bi rad z Broad Peaka
Sredi junija je v Pakistan odpotovala italijanska odprava, ki jo vodi Claudio Schranz iz Novare. Šestčlanska odprava ima namen povzpeti se na Broad Peak (8047 m), vodja Schranz pa bi rad z vrha tudi smučal, kar se doslej ni posrečilo še nikomur.
Čistili bodo Everest
Jeseni se na najvišjo goro sveta Mount Everest (8848 m) spet odpravlja skupina britanskih alpinistov. Njihov osrednji načrt pa ni vzpon na vrh, temveč njegovo čiščenje. S seboj bodo nosili tudi manjše pečice, v katerih bodo sežigali smeti.
OD TOD IN TAM
Kje so razumne meje?
V Skarduju (2300 m) je bil start 146 km dolgega karakorumskega »supermaratona«, ki je imel skupno kar 8000 m vzponov. Najtežja med petimi etapami je bila finalna, 18 km dolg odsek je bil na višini prek 5000 m.
Preskus zdržljivosti
Odprava dveh Francozov, Angleža, Američana, Japonca in predstavnika SZ je prestala izredno preizkušnjo – v 45 dneh so prečili Grenland v dolžini 1650 km. Za prtljago so imeli s seboj troje sani s pasjo vprego. Bil pa je to šele preskus za akcijo »Antarknka ’90«, ko naj bi prečili ledeni kontinent od skrajnega severa, prek Južnega tečaja, do sovjetske baze Mirni. Pohod bo dolg 6500 km.
Obogatitev GRS Maribor
Postaja GRS se je tehnično močno okrepila. Mariborska tovarna avtomobilov jim je namreč omogočila ugoden nakup skoraj novega 17-sedežnega avtomobila. Denar so primaknili še UNZ Maribor, Skupščina občin, Mestni štab za LO, Zavarovalna skupnost Triglav in TGDO Pohorje.
Razmišljajo o petem ponatisu
Krajevna skupnost je v izvedbi Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo pred začetkom letošnje sezone izdala četrto predelano in dopolnjeno karto Bovec 1:25.000. Edicija, ki je podobna karti Grintovci enakega merila iz serije planinskih kart, ima ob drugih zanimivostih vrisane tudi kaverne iz I. svetovne vojne, ki planincem neredko omogočijo zahtevnejše in zahtevne poti, urejene smučarske tekaške proge in podobno. Ni čudno, da gre karta zelo dobro v promet, zato že razmišljajo o novi izdaji.
Prvič na Denaliju
Odprava dvajsetih bolgarskih alpinistov, članov društva Planinec iz Sofije, je uresničila prvi bolgarski vzpon na najvišjo goro Severne Amerike – 6193 m visoki Denali ali Mt. McKinley, kot ga nekateri še imenujejo. To je peti »kontinentalen prvenec«, ki so ga dosegli Bolgari in kar pri štirih (Everest, Aconcagua, Denali in Elbrus oz. Mont Blanc) je bil poleg Nikolaj Petkov.
Franci Savenc
