Veliko slavje ob 200-letnici Dolomitov pripravil tudi CAI
Reinhold Messner ni le odličen alpinist, pri proslavljanju ob jubileju Dolomitov se je uveljavil tudi kot organizator
»KRALJ BRENTE« – Bruno Detassis
Naglega razvoja turističnega gospodarstva si brez velikih prireditev, ki pritegnejo ljudi vsega sveta in s tem seveda tudi predstavnike javnih občil, ne znamo več predstavljati. Iščemo vse mogoče priložnosti, obletnice takih in drugačnih dogodkov, pritegnemo znane ljudi – in ob primerni propagandi tudi obiskovalcev ne manjka. Ti tudi najbolj širijo glas o turističnih možnostih. Rezultate je zaznati navadno zelo kmalu, po obisku in seveda tudi iztržku.
Tako nekako so razmišljali tudi organizatorji letošnjih proslav ob 200-letnici Dolomitov. In sodeč po dosedanjih rezultatih, se niso ušteli. Že doslej je o tem zanimivem, predvsem pa slikovitem gorskem masivu vsaj enkrat poročala tako rekoč vsaka planinska revija, pa tudi večina drugih glasil in medijev je »slavljencu« namenila veliko prostora. Po slavju, ki ga je pripravila trentinska sekcija CAI na čelu z Reinholdom Messnerjem, najbolj slavnim alpinistom vseh časov, se bo to prav gotovo še stopnjevalo.
Na slovesnosti, ki so bile v skupini Brenta, so povabili nekaj najbolj znanih alpinistov: Američana Jima Bridwella, Čehoslovaka Ivana Kollerja, Krisztofa Wielickega, Poljaka, ki se je pozimi izkazal na Everestu in Kangčendzengi, bil je dvakrat pod robom južne stene Lotseja, angleškega publicista (sourednika revije Mountain) Paulla Nunna, cineasta Lotharja Brandlerja, »znanca« iz Saške direttissime v Cini, Profita, mušketirja nove dobe francoskega alpinizma… Od Italijanov so bili vabljeni Luis Jovane, Richardo Cassin, Alessandro Gogna in drugi. Tudi pri izbiri naših so se izkazali. Izbrali so Ines Božič (ki pa se srečanja žal ni mogla udeležiti), Toma Česna in Silva Kara.
Udeleženci so se zbrali v koči pod Crozzon di Brenta. Večer, ki se je zavlekel v pozne jutranje ure, je bil nepozaben. Brez posebnih ceremonij, v znamenju medsebojnih spoznavanj, pogovorov in obujanju spominov. Krajša slovesnost je bila šele naslednji dan. Nekaj besedje spregovoril Messner, sloviti Bruno Detassis, eden izmed pionirjev dolomitskega plezanja, je slavil 79 let, vsem udeležencem pa so podelili spominske plakete. Poleg alpinistov je prisostvovalo slavju tudi zelo veliko planincev, ki so se izkazali kot odlični poznavalci (tudi) sodobnih trendov v alpinizmu.
Slovesnost se je nadaljevala v dolini na osrednjem trgu v Madonni di Campiglio. Spet je povzel besedo Messner in na oder povabil Bridwella, našega Česna, Profita in Wielickega. Vsakega posebej je seveda predstavil in povedal, po čem se odlikuje. Za nas je še posebej odjeknilo priznanje prvenstva za »Zimsko trilogijo« (kot že vsepovsod imenujejo solo zimsko ponovitev vseh treh velikih sten, Eigerja, Matterhorna in Gr. Jorassov), ki ga je bil deležen Tomo Česen. Na splošno pa so se tudi drugi zelo pohvalno izražali o dosežkih jugoslovanskih alpinistov: o južni steni Cerro Torra, o ponovitvi No siesta, K2 itd. Vidi se, da spremljajo dogajanja. Da pa niso bile lepe samo besede pohvale, pričajo tudi razna povabila na skupne akcije (odprave). Najbolj mikavno vabilo je vsekakor dobil Tomo Česen – Messner ga je za spomladi povabil v mednarodno odpravo, ki naj bi se spoprijela z J steno Lotseja, še vedno problema za tretje tisočletje (oznaka, ki jo je pred leti prvi izrekel prav Messner).
Franci Savenc
Naši na K2 postavili tabor 4
Pred dnevi so naši radioamaterji ujeli razveseljivo novico. Jugoslovanska odprava na K2 (8611 m) je postavila tabor 4, žal pa niso sporočili dosežene višine. Po prvotnem načrtu pa naj bi to bilo okoli 8000 metrov. Moštvo se je zatem moralo zaradi poslabšanja vremena vrniti v bazni tabor.
Slabe splezal Disco in Soleo na pogled
Vzpona sta najboljši dosežek plezanja na pogled pri nas
Doslej sta bili v Dolžanovi soteski na pogled ponovljeni dve med težjimi smermi. Že lansko leto je italijanski plezalec Vernerin na takšen način splezal Mozartove kroglice, letos pa je Tadej Slabe (AO Matica, Avventura) tako ponovil Tri srca. Pred dnevi je dosegel še boljša rezultata. Na pogled je 10. t. m. preplezal Soleo (VIII+/IX-) in Disco vertical (IX-), ki tako sedaj predstavljata najboljši rezultat tovrstnega plezanja pri nas.
Bogovi so bili pretekli teden splezani še trikrat. Kot devetemu plezalcu je 9. t. m. najprej uspelo Metodu Škarji (AO Mengeš). Dva dni za njim je smer uspešno splezal mladi Luka Zaplotnik, prav tako dva dni za njim pa še Igor Kalan (oba sta člana AO Kranj).
Področje Finkenstein na Spodnjem Avstrijskem (iz Kranja 90 km) je vse polno smeri. Zlasti veliko je smeri IX. stopnje, imajo pa tudi težave 8a in 7c+. Za smeri je značilno, da detajli niso kdo ve kako zahtevni, so pa zato smeri dolge tudi do 35 metrov, kjer je glavni problem seveda vzdržljivost.
V teh stenah je Dorian Šuc (AO Kranj) ponovil Polipa z oceno IX.
Marko Lukič (AO TAM) je po vrnitvi iz Pakistana že splezal nekaj zahtevnih smeri. Na Črnem Kalu je ponovil Pingvina (IX-) in Zidarsko (VIII), na Močilniku pa je ponovil Tilijo. Potem je v Ospu kot četrti plezalec splezal finalno smer na tekmi Osp 88, ki nosi ime Pariz-Dakar, ocena pa je IX.- V avstrijskem Kugelsteinu pa je preplezal še smer Ubi-jubi z oceno IX-/IX, poleg nje pa še Ostwand z oceno VIII, toda visoka je 100 m.
V Risniku pri Divači so domači plezalci dodali še dve novi smeri. Plava smer z oceno VII+/VIII- je visoka približno 18 metrov, prva pa sta jo splezala Franci Rojko, za njim pa še Bogdan Gerželj. Levo od te smeri pa poteka smer Nekaj vijoličastega. Visoka je okoli 16 metrov, težave VIII+, prvi vzpon pa je opravil Franci Rojko. To je sedaj najtežja smer v tej steni.
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) je v steni Grančiše nad Mojstrano plezal dva raztežaja dolgo smer, ki so jo prej plezali tehnično. Prvi raztežaj je ocenil VI/VI+, drugega (streha) pa VIII. Poleg tega je prosto ponovil tudi Lahovo v Vežici (z Rafkom Kolblom) in Direktno smer v Stenarju (z Marjanom Bohnecom).
Tadej Slabe v Marseillu do polfinala
Konec prejšnjega meseca je bilo v Marseillu tekmovanje v športnem plezanju, na katerem je sodeloval tudi Tadej Slabe (AO Matica, Awentura). Plezalci so tekmovali na umetni steni, vseh prijavljenih pa je bilo kar 95. Tadej Slabe se je uvrstil v polfinale, med 25 najboljših. Za finale, v katerega se je uvrstilo 8 plezalcev, pa je bil nekoliko prekratek.
Letošnje tekmovanje Rock Master 88 v italijanskem plezalnem središču Arcu septembra bo minilo tudi z našo udeležbo. Kot smo že poročali, so organizatorji na tekmo povabili Vilija Gučka, ki se bo pomeril z vrsto slavnih imen športnega plezanja. Tokrat sta bili organizatorjem za izhodišče tekmovanji v Troubatu in Grenoblu. Na osnovi teh dveh preizkušenj so bili izbrani naslednji: Raboutou (F),. Tribout (F), Godoffe (F), Glowacz (ZRN), Horhager (A), Duboc (F), Garcia Bello (Š), Dunn (GB), Atkinson (GB), Steulet (CII), Plantier (F). Tem enajstim so dodali še Edlingerja (F), Kammerlanderja (A), Mariacherja (A), Tkinta (B), Goddarda (ZDA), Moffata (GB) in našega Gučka. Poleg teh bodo nastopili še najboljši štirje Italijani.
Pri ženskah so na osnovi omenjenih dveh tekmovanj povabljene Hill (ZDA), Guerin (F), Eisenhut (ZRN), Pascual (Š) in Labrune (F). Tem so potem dodali seveda še Destivelle (F), Jovane (I), Dorsimont (B) in Patissier (F), tekmovali pa bosta tudi dve Italijanki. Obeta se torej ponovno velika predstava v Arcu.
Tomo Česen
