Alpinistične novice 24/1984

Hrvaški alpinisti v Fanske gore
Odprava v počastitev 110- letnice organiziranega pla­ninstva v Hrvatski
ZAGREB – V okviru proslav 110-letnice organiziranega planinstva na Hr­vaškem je predvidena tudi alpinistična odprava v Fanske gore (18. 7. – 18. 8.). Pripravljajo jo kot zamenjavo s sovjetski­mi alpinisti iz Rostova, delovala pa bo na jugu Čimtarge, torej na nasprotni strani kot je naša leta 1979; tabor Barzov, izhodišče Dušanbe.

Na razpis KA PZH se je prijavilo več kol 20 kandidatov, po naprej določenem sistemu točkovanja jih jv ostalo deset. Vodja je Branko Puzak-Campi, člani pa Davor Butkovič ( oba AO Zg. Matica), Edin Alikalfič-Leptir, Mario Bago, Boris Čujić, Nino Kurtalj-Geza in Branko Ognačevič – Džuza vsi člani AO DPS Velebit, ter Splitčani (AO Mosor) Goran Alič, Gorazd Barač-Tesla in Edo Retelj.

So pa kandidati za odpravo v zadnjem času tudi veliko plezali, toda v glavnem le v ostenju Kleka. Čujič je v enem dnevu sam ponovil Kitaro, HPD), Mladinsko, Dragmanovo in Vrijeskovo ploščico. Butkovič, Čujić in Ognančevič so opravi­li 1. P Dos amigos (V, IV|. Berljak-Butkovič in Čujič-Ognačevič pa so 2. t. m. preplezali Danonči v Klečicah. Dan ka­sneje so Butkovič, Čujič in Ognančevič preplezali še Smer 30-letnice (Al-2). Ker so jo zmogli prvi plezalci le od zgoraj (ob pomoči speleološke opreme), so opravili pravzaprav šele drugi vzpon (za Knezom).

FRANCI SAVENC

OD TOD IN TAM

Na zapuščenih planinah
LJUBLJANA – Mladinska komisi­ja PZS, ki že šest let pripravlja prosto­voljne delovne tabore za oživljanje planin, je letošnjo akcijo pripravila na planini Polog. V manjših delovnih skupinah bodo (1.- 29. 7.) delali na planinah Podkuk, Razor in Lom. Ime­li pa bodo tudi tečaj za MV, planinsko šolo, tečaj za radioamaterje in še več drugih zanimivih akcij. In ker vedo, da vsi nimajo enako časa, bodo vklju­čevali tudi za krajši čas. Prijave MK PZS (312-553).

Slovenska planinska pot
LJUBLJANA – Pri Planinski za­ložbi Slovenije je izšla peta popravlje­na in dopolnjena izdaja Vodnika po Slovenski planinski poti. Edicija, po kateri je bilo že nekaj časa veliko povpraševanje je že v prodaji (350 din) v ekonomatu PZS.

Tabor za orientaciste
ZAGREB – Komisija za orientaci­jo PZ Hrvatske v sodelovanju s PD Papuk iz Virovitice organizira v dneh od 30. t. m. do 4. julija poletni tabor za orientaciste, ki bo na Bilogori. V okviru tabora bo tudi štafetno tekmo­vanje (30. t. m. na področju Ribnjaka) »Kup Virovitice«. Prijave za obe akciji je potrebno poslati na naslov PD Papuk, J. Vlahoviča.

Bilogorski planinar
KOPRIVNICA – Bilogorski plani­nar tudi s 13. številko nadaljuje svoje kulturno poslanstvo. Bela smrt na Matič poljani, U staništvu hrvatske sibireje, Kamene humke dobrih bošnjaka, Prugom Beograd- Bar i uspon na Lovčen, so le nekateri naslovi, ki pa dobro nakazujejo pestro vsebino tega zanimivega glasila.

KO PD občine Žalec
ŽALEC – Planinska društva, ki de­lujejo v občini (Braslovče, Polzela, Prebold, Zabukovica in Žalec ter pla­ninska skupina pri TVD Partizan Vin­ska gora) so ustanovila Koordinacijski odbor kakršnega predvideva novi Sta­tut (prvega so ustanovili že 29. sep­tembra poti Reško planino), ki se mu – na ustanovnem zboru – zaenkrat nista pridružila le PD Tabor in Vran­sko. Že na prvem sestanku so uskladi­li nekaj akcij, še naprej pa računajo na tesno sodelovanje z uredništvom Savinjskega občana in Novega tedni­ka, saj skozi ti dve glasili najhitreje obveščajo vse zainteresirane o svojih akcijah.

Triglavska muzejska zbirka
MOJSTRANA – V dogovoru s ho­telom Triglav in Skupščino občine Je­senice, so neumorni planinski delavci dobili prostore za ureditev stalne Tri­glavske muzejske zbirke. Zbirka bo predvidoma pripravljena za ogled že do poletne sezone, in sicer v stavbi Sonje Marinkovič, ki je tik ob cesti v Vrata.

Aktivno društvo
NOVO MESTO – Planinsko druš­tvo ima 24 sekcij v delovnih organiza­cijah, KS in na šolah ter štiri odseke – mladinskega, alpinističnega, za var­stvo narave in markacijskega. Ob tem je med 612 člani 12 mladinskih vodni­kov in prav toliko mentorjev, planin­sko šolo je končalo 62 pionirjev in mladincev, malo PŠ pa še 20 mladih.

Tržačani v dolino Aoste
TRST – Slovensko planinsko druš­tvo pripravlja za čas od 21. do 29. julija alpinistični in planinski tabor v dolini Aosta, kjer je dovolj sten in tudi lahkih, pa tudi zahtevnejših pla­ninskih poti.

Planinski dom Mangrt
TRBIŽ – Na občnem zboru zadru­ge »Mangrt«, ki je lastnica istoimen­skega planinskega doma v Žabnicah pri Trbižu, so bili s poslovanjem zado­voljni. Čeprav so dom odprli šele lani 2. oktobra, je samo v zimski sezoni v domu letovalo skoraj 500 mladih čla­nov društva in učencev slovenskih šol iz Trsta. Zelo zadovoljni so tudi z zakoncema Di Lenardi iz Rezije, ki dom oskrbujeta. Poudarili so tudi, da je dom odprt vsem Slovencem.

ALPINISTIČNE NOVICE

Problemi ostali
Prvi sestanek nove Komisije za alpinizem sicer ni prinesel nikakršnih spektakularnih preobratov, prej bi lahko rekli, da se je novo obdobje začelo po starem, toda – vsaj krenilo je. Poleti bo novega načelnika Igorja Hercoga, ki odhaja v indijsko Hima­lajo, nadomeščal dosedanji (Drago Metljak). Finansiranje še naprej osta­ja največji problem – urejeno ni ne za vrhunski alpinizem, ne za vzgojne ka­dre. Predlagajo, naj bi bilo to vpraša­nje posebna točka na eni od prihod­njih sej GO PZS. Bolje bo potrebno ovrednotiti tudi dosežke in imenovali so posebno skupino, ki bo poskušala pri tem napraviti kvaliteten premik. Za čistilno akcijo v Paklenici pa so sklenili, da bodo stroške prevoza krili AO in AS, katerih člani so bili na prvomajskem srečanju.

Deseta prvenstvena
Franček Knez (AO IMPOL) je v nedeljo 10. t. m. v JZ steni Kleka preplezal že deseto prvenstveno (samo v tem ostenju tega vrha!). Začetek »Divjaške« je nekaj metrov desno od HPD 90, ocenil jo je V+/IV, 100 m, 3 h, plezal pa je z Jokom Tučičem (AO TAM). Dan pred tem je Knez z Andrejem Srebotnikom preplezal pr­venstveno v J steni Kleka. »Puhli buhti« ima vstop nekoliko levo od Žoharja in je z njim v srednjem delu nekaj časa (10 m) tudi skupen. Ocena V, 190 m, 3 h. Sicer pa je Knez v Kleku opravil več vzponov, sam je prosto ponovil tudi HPD 90 in Vrijeskovo pločico.

Omama v Novem vrhu
Slavko Svetičič je 9. t. m. preplezal novo smer (Omama: V1-, Al/V, 140 m, 3 h) v steni Novega vrha, med Centralno počjo in Smerjo pojoče tra­vice. Pravi, da je bilo čudovito pleza­nje, podobno kot v Utopiji (Aniča kuk) in – mogoča bi bila prosta pono­vitev, saj je v steni pustil vse kline. Dan za tem je prosto ponovil Central­no poč (V+), ki sta jo preplezala tudi Zlatko Gantar in Marko Vastič. Svet­ičič je potem (v navezi s Petrom Po­ljancem, vsi AO Idrija) prosto preple­zal še Zajedo planik (VI+ ).

Pozdrav izpod El Capa
Po dolgem času se je spet oglasila Lidija Painkiher, članica Akademske­ga AO, ki že nekaj časa (toda zača­sno!) živi v ZDA. Sporoča, da je zimo preživela v Sacramentu in da je odlič­no pripravljena na prihajajočo sezo­no. V načrtu ima vsaj dva zahtevna vzpona v El Capu. Spet je v reševalni ekipi in v Yosemitih namerava ostati predvidoma do konca oktobra. Potem pa bo videla kako bo.

Vojvodinska odprava »Elbrus 84«
Po lanski odpravi »Demavend 83«, ki jih je vodila v Turčijo in Iran, so se vojvodinski organizatorji letos lotili priprav še širše. In 1. julija bo v isti dve državi odpotovalo s posebnim av­tobusom) kar 37 udeležencev (iz Slo­venije Idrijčana Dani Felc in Milena Poljanec, iz Nove Gorice Milan Gre­go ter Mirijan Morelj iz Sežane, eden je iz Hrvatske in ena iz Makedonije, kar 19 članov pa iz Bosne in Hercego­vine). Na poti bodo do 25. julija in tokrat imajo že zagotovljeno (18. juli­ja, veljavnost pet dni) dovoljenje tudi za Ararat (5165 m), najvišji vrh Tur­čije. Nanj se bodo lahko povzpeli iz Dogubayazita, torej po normalni sme­ri, stroški samo za ta vzpon pa so 95 dolarjev na osebo. Vodja celotne ak­cije je Lazar Popara iz Novega Sada, alpinističnega dela (15 članov) pa Muhamed Šišič iz Sarajeva, podporo pa so jim namenile številne delovne organizacije iz skoraj vse države, od »Pahuljice« iz Subotice in Bosnasporta iz Sarajeva, do jarških Induplatov in Odeje iz Škofje Loke.

Za treking po Nepalu
Podkomisija za gorske vodnike PZS sporoča vsem zainteresiranim, da bo razgovor o izvedbi popotovanja (trekinga) po Nepalu v torek, torej jutri, ob 17. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9. Vsi, ki bi se radi priključili, vabljeni.

Varianta pripravnikov
Iz AO Trbovlje so sporočili, da sta Vili Guček in Andrej Kmet prepleza­la novo varianto (Pripravniško: . VI+/IV-V) v SZ steni Peči pri Ga­brovki. Ob tem smo izvedeli tudi, da je Kmet med očiščevalno akcijo v Pa­klenici (27. maja) sam prosto ponovil Karabore.

Za razvoj gorniškega filma
Komisija za kulturno dejavnost pri PZS ima v načrtu, da še letos organizi­ra revijo domačega gorniškega filma. Ob tem bi radi pripravili tudi kar naj­bolj popoln pregled ustvarjalcev (med amaterji jih ni malo) in lahko bi vzni­kle nove pobude, ki bi pripomogle k nadaljnjemu razvoju te kulturne zvrsti gorništva. Razgovor vseh, ki so pripravljeni sodelovati ali kakorkoli pomagati, bo jutri ob 17. uri v prosto­rih Doma slovenskih planincev »Zla­torog«, Ljubljana, Dvoržakova 9/1.

Jeseniški vzponi
Rajko Noč, Davorin Praprotnik in Beno Ravnik (vsi AO Jesenice) so konec maja preplezali Hudičev žleb. Noč in Ravnik sta 3. t. m. ponovila Direktno v Rušici, Praprotnik pa sam Direktno varianto Aleksičeve v Dovškem Gamsovcu.

Planinske in alpinistične novice
Planinske in alpinistične novice, ki so na sporedu. II. programa ljubljan­skega radia vsako nedeljo v okviru »V nedeljo se dobimo, ob športu, glasbi in …«, bodo poslej spet redno ob 18,30. Ureja jih Miro Štebe.

V Paklenici še vedno živahno
Vsi, ki so bili zadnje dni v kanjonu Paklenice, pripovedujejo, da je v tamkajšnjih stenah še neverjetno živahno, kot da vročina ne bi nič motila. Škofjeločani so pripovedovali o številnih nemških plezalcih, dva od njih sta Raz Klina preplezala brez lestvic. Naši so plezali več smeri (Raz za veliko kladi­vo itd.), Boštjan Kekec in Mitja Ko­vačič tudi Kačo v Aniča kuku.

1. P. Indijanske poči
Franc Langerholc in Pavle Logonder sta 10. t. m. opravila prvo ponovi­tev Indijanske poči v Osapski steni. Smer je kar težavna (A1, V 4-), je pa v njej že vsa potrebna oprema, tako da jo priporočajo. Zvone Peterlin (vsi AO Škofja Loka) pa je imel svoj »so­lo« dan. Pred tednom dni je v Novem vrhu preplezal kar deset smeri.

Pod Gradiško turo
Tudi člani AO Vipava so se odloči­li, da bolje uredijo svoj plezalni vrtec in da v njem pripravijo vse potrebno za sodobnejši trening. Nekako tretjina vrtca je seda j že urejena, kakih 80 puš so namestili v zavrtane luknje in med novimi smermi so tudi take z oceno VII (minimalni, toda trdni oprimki).

V nedeljo 3. t. m. sta Sonja Černi­goj (AS Ajdovščina) in Darko Hrova­tin (AO Vipava) opravila eno prvih ponovitev smeri Humar-Šolar (V- /IV) v Novem vrhu. Na oceno nimata pripombe, le višina se jima zdi nekoli­ko visoka. Teden dni kasneje je Hro­vatin s Hermanom Draginom (AS Aj­dovščina) opravil še 2. P Jerebike v Skednju. Kljub izredni vročini sta ple­zala le tri ure in pol.

V JZ steni Štruce
Dare Božič (AO Mengeš) in Bošt­jan Griljc (AO Kamnik) sta 10, t. m. preplezala novo smer Kavbojsko (V+/IV,/160 m, 4h) v JZ steni Štruce. Peter Čižmek (Obalni AO) in Silvo Karo (AO Domžale) pa sta vstopila v Smer treh svedrovcev s »tiho željo«, da jo prosto ponovita. Pa je bila stena preveč mokra in tudi Silvo, ki mu je kljub vsemu dobro šlo, se je moral v veliki strehi – ocenjeni sicer z A3 – dvakrat prijeti za klin (VII+, AO). Obe preplezani tehnični mesti v smeri je ocenil s VII- in VI-, streha pa za­hteva pravo akrobatiko, z nogami nad glavo in polnim visenjem na rokah. Če ne bo vodnega slapu v poči strehe in še ledu, kot tokrat, pa bo verjetno šlo.

Srečanje pripravnikov
Čeprav neorganizirano, je bilo »srečanje« pripravnikov AO Domža­le, Kamnik in Mengeš na Kamniškem sedlu dobro obiskano. In tudi plezali so veliko. Od vzponov omenimo le nekatere: Cerarjeva (Domžale) in Golob (Kamnik) ter Božič in Končina (oba Mengeš) so ponovili Zgornji ste­ber Brane, Božič in Golob (Kamnik) Centralno in Majsko, zadnjo tudi Sotman in Slovkan (oba AO Mengeš). V nedeljo 3. t. m. pa sta Prezelj (Ka­mnik) in Slokan preplezala Dokon­čano in Centralno, Božič in Pavlič (Kamnik) pa novo, MEKA (Mengeš- Kamnik) sta jo Imenovala, v steni Pla­njave. Vodi ob Dokončani in Central­ni, ocena pa je IV+/III-IV, 1 h).

V steni Kogla
Srečo Rehberger je z Binetom Šterom (oba AO Kranj) 3. t. m. prosto ponovil Rumeno zajedo in to original­no (plošča pod propelerjem VIII, streha VII-), potem pa še Spominsko smer (Šolar-Zajc).

Predzadnji vikend pa je bilo okoli Kogla živahno, kot – nad Ospom. Vsaj 15 jih je menda prespalo pod steno in nekaj še na Kokrškem sedlu, drugi so prišli naravnost iz doline. Igor Škamperle in Rado Fabjan (oba AO Postojna) sta v soboto 9. t. m. prosto ponovila Rumeno zajedo in Češnovar-Srakar v nedeljo pa Zupa­novo (VI-/V, V1 + ). Edo Kozorog je prav tako prosto, z Darkom Podgornikom ( oba Soški AO), v nedeljo ponovil Rumeno zajedo in Spominsko. Marko Prezelj (AO Kamnik) in Janez Slovkan (AO Mengeš) sta v soboto preplezala Kamniško, v nedeljo pa PP Zupanovo. Silvo Karo (AO Domžale) je v soboto – za ogrevanje – najprej preplezal Virensovo v vzponu in se­stopu, potem pa še Spominsko, Zupa­novo in Srakar-Češnovar (PP) in vsa­kič v sestopu še Virensovo. Danilo Golob in Edo Pavlič (oba Kamnik) sta v soboto poskusila PP Rumeno, pa ni šlo. Poročajo tudi o ženski ponovitvi Zupanove smeri, ki jo je v soboto opravila Ema Pančur (AO Tržič) s tovarišico iz AO Matica.

V ostenju Raduhe
Igor Radovič in Zdenko Žagar (oba AO Črna) sta 26 maja preplezala novo – Zdenkino smer (V, Al/IV, 120 m, krušljivo, 2 h) v Mali Raduhi. Vodi med Kaminom pri Durcah in Edijevim stebrom. Tudi 2. t. m. so plezali v isti steni, saj je v glavnem že kopna. Emeršič, Keup in Radovič so ponovili Desno od Plat, Plesec in Je­len pa Plate. V nedeljo so Jelen, Keup in Plesec preplezali še Kovačevo in Originalno. Sicer pa pravijo, da včasih preplezajo kako smer v tej steni tudi popoldan, po »šihtu«.

Urejajo vrtec
Iz AO Mojstrana so sporočili, da so bili 27. preteklega meseca na tekmi GRS v Ketschahmautnu. Zasedli so 23. in 28. mesto, Radovljičani pa pe­to. In še zanimivost: v Dovških Cinah (pravilno Blažičevi skali) nad Dov­jem, urejajo vadišče. Preplezali so že tri smeri, od tega je ena povsem teh­nična (100 svedrovcev, po štiri na vsa­kem stojišču).

Južni steber Čo Oja že letos?
Po nepalskem sporočilu so se zanj ogreli alpinisti bi­striškega Impola
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je že leta 1979 zaprosila dovolje­nje za odpravo v južni steber Čo Oja (8201 m). Toda, ko je dve leti za tem prišlo – po 17 letni zapori! – ni bilo denarja, na vrsti je bil Daulagiri. Že­lja pa je ostala zabeležena.

Pred dnevi je KOTG dobila teleks, s katerim Nepalci sporočajo, da se je za letošnjo jesen spraznilo eno »me­sto« in bi lahko poskusili v J stebru. In AO IMPOL, ki je sicer računal na J steno Nupceja, je ponudbo že sprejel (saj je Čo Oju sicer rezerviran vse do leta 1990). Pod vodstvom Matjaža Pečovnika bo na pot predvidoma odš­lo pet članov, od katerih pa iščejo le še zdravnika, ki naj bi skrbel tudi za prehrano. Sredstva za izvedbo odprav bodo v celoti zbrali sami.

Južnega stebra Čo Oja menda do­slej še nihče ni poskušal preplezati. Avstrijci pod vodstvom Nairza so na­mreč poskušali bolj desno, direktno na vrh. Ta smer bi bila seveda lepša, je pa objektivno mnogo nevarnejša (v njej je umrl Reinhard Karl). Smer, ki so si jo zamislili naši ekspedicijonisti, pa bo nekoliko dolga. Ima okoli 2500 m višinske razlike, steber je spodaj in zgoraj, na sredi pa greben.

Planinski vestnik št. 6
Alpinisti so junijsko številko Pla­ninskega vestnika prav gotovo poz­dravili z veseljem, saj je v njej res precej alpinističnih člankov. Vendar pa je treba poudariti, da letošnja šesta številka PV ni namenjena samo alpi­nistom. Prav je, da tudi drugi planinci in ljubitelji narave spoznajo kaj se dogaja v alpinizmu in uspehe, ki jih dosegajo naši plezalci v tujih gorstvih. Kot običajno pa so tudi v najnovejši številki glasila prispevki, ki razmišljajo o našem planinstvu in govorijo o planinskih dogodivščinah tudi tistih, ki se ne ukvarjajo s plezanjem.

Še zlasti moramo opozoriti na pre­pis radijske oddaje z naslovom »Hi­malaja – človek – alpinizem,« v kateri so se naši vidni alpinisti in znanstveni­ki pogovarjali o alpinizmu, še zlasti o odpravarstvu. Med pogovorom so predstavili vrsto zanimivih pogledov in misli o doživljanju alpinizma in sploh o alpinizmu. Med drugim so sogovorniki opozorili, da igra v alpini­zmu izredno pomembno vlogo psihič­na komponenta in da alpinistom ne gre le za končni cilj, premagati steno ali se povzpeti na vrh, temveč da je alpinizem pravzaprav slog življenja.

O lanskoletni odpravi kranjskega alpinističnega odseka v Pamir govori­jo kar trije članki. Tomaž Jamnik je podal splošno poročilo o poteku te zelo uspešne društvene odprave. Luka Karničar poroča o smučarskih spustih, ki so jih opravili med odpravo. Fantje so prvi smučali s šesttisočaka Pik Četverjoh, najvišjega vrha Sovjetske zveze Pik Komunizma (7495 m) in zahtevni plezalni smeri po stebru Borodkina v severni steni Pik Komuni­zma. Iztok Tomazin pa v svojem prispevku govori o jekleni volji, ki ga je gnala, da je kljub težavam zaradi močno ožuljenih nog skupaj s prijate­ljema opravil tretjo ponovitev najtež­je smeri, ki vodi na Pik Komunizma Bezzubkinovega stebra. Kranjska od­prava je v Pamirju opravila res dobre plezalne in smučarske vzpone, ki so precej odmevali tudi v Sovjetski zvezi in drugod po svetu, pri nas pa kar premalo vemo o tem.

Tudi 6 fantov, ki so to zimo odšli plezat na Škotsko je dobro zastopalo naš alpinizem. Plezali so v zimskih plezalnih središčih, ki so v svetu znana po najtežjih lednih smereh. Kot piše član te odprave Janko Humar, so fantje plezali s priznanimi angleškimi alpinisti, nekateri so bili celo profesio­nalci, ki se ukvarjajo le s plezanjem, tako da so lahko dobili dovolj objek­tivno predstavo o kvaliteti in zahtev­nosti škotskih lednih smeri ter o svo­jih sposobnostih. »Upravičeno lahko trdim, da smo bili angleškim prijate­ljem povsem enakovredni. Spoznali smo, da imamo tudi pri nas doma slapove, ki so vsaj enako zahtevni kot najtežje smeri, ki smo jih preplezali na Škotskem. Razlika je v tem. da znajo oni svoje stvari popularizirati in predstaviti v svetu, mi pa svojih vzpo­nov, ali zaradi skromnosti, ki izhaja iz pregovora: lastna hvala…, ali zaradi odmeva, ki ga v domačem prostoru ne najdemo, ne znamo postaviti na pravo mesto.«

Marsikoga bo pritegnil tudi članek, ki govori o tem, da je bil naš znani pesnik Alojz Gradnik tudi ljubitelj smučanja in planinstva. Vestnik je ob­javil več Gradnikovih planinskih pe­smi, vendar bo marsikoga od mlajših planincev presenetilo, da se je tudi Gradnik rad ukvarjal s smučanjem in turistiko – planinstvom. Staza Černič je med svojim vzponom na Stol obu­jala spomine na svojo planinsko pot, ing. Dušan Krapež pa v pismu svojemu očetu pripoveduje o razvoju slovenskega planinstva in alpinizma.

MIRO ŠTEBE

V Patagoniji
TRIENT – Člani odprave, ki so letos delovali v argentinski Patagoniji, so se domov vrnili zelo zadovoljni. Preplezali so Maestrijevo na Cerro Torre in Supercanaleto v Fitz Royu, pa še JV žleb v Pointe Guiliaome in opravili so tudi četrti pristop na Aig. Poincennot.

V Visoke Tatre
KOPER – Obalno planinsko druš­tvo organizira v sodelovanju s Klu­bom GV iz Krakova izlet v Visoke Tatre na Poljskem (od 18, do 26. 8 ). Po programu naj bi štiri dni prebili v Narodnem parku Visoke Tatre, kjer bi imeli vsakodnevne izlete, ogledali pa bi si še Katowice, Krakov in Oswienez (Auschwitz). Cena je 20.000 dm, v kar je zajet prevoz s posebnim avtobusom, sedem polpenzionov, vsa­kodnevna žepnina po 200 Zl, vodstvo ter organizacija. Prijave sprejemajo le še v torek in četrtek v društveni pisar­ni (Koper, Čevljarska 1) med 17. in 19. uro. Izlet bo vodil dr. Branko Šalamun.

DROBIR

Zanemarjena turna smuka
Ob sobotah in nedeljah so parkirni prostor v Tamarju polni osebnih vozil z avstrijskimi registracijami. Smuka s Kotovega sedla pod Jalovcem do Tamarja je letos odlična, škoda je, da o tem več vedo v Avstriji kot pri nas. Domačini pravijo, da pride najmanj deset tu­jih turnih smučarjev na enega našega. Mogoče je za marsikaterega predrago, da bi se s svojim avtomobilom konec tedna peljal v Vrata (smuka pod Jugovo grapo, z Luknje) ali do Tamarja. Vsekakor pa je res, da so organizira­ni izleti za turne smučarje sila redki. Vse kaže, da naše turistične agencije mislijo predvsem na morje.

(M. K.)

Na Komni
Zaradi slabih vremenskih obetov je bila udeležba zelo majhna, saj se nas je zbralo v Domu na Komni le nekaj več kot 20. Vremenoslovci pa so se nekoliko ušteli in vreme je bilo zjutraj celo sončno, čez dan pa bolj ali manj oblačno, vidljivost odlična, le kakšnih 20 minut je malo porosilo, tako da je bil pohod zelo prijeten.
Med udeleženci pohoda so prevla­dovale ženske, z nami so bili tudi otroci, vendar je kar nekoliko zahtev­ni pohod minil brez kakršnih koli te­žav, za kar so poskrbeli prizadevni vodniki Kalan, Gorjanc in Munihova ter zdravnik dr. Rudi Škapin iz Celja.
Zanimivejša dogajanja na poti od Doma na Komni, prek Bogatinskega sedla do Krnskega jezera je na filmski trak posnel naš znani športnik in alpi­nist inž. Janez Aljančič, ki pa je ves čas vzdihoval za soncem, saj bi bili barvni posnetki ob sončnem vremenu mnogo boljši. Snežne razmere so bile več kot odlične, snega od 2 do 4 me­tre, precej uležan, tako da se pod tekaškimi smučmi sploh ni prediral, kar je bilo zlasti pomembno pri vožnji navzdol, ko smo lahko bočno drseli pa tudi zavijali, posebno tisti, ki smo imeli Elanove tekaške smuči, prireje­ne za planinski tek, to je s kovinskimi robniki, nekoliko širše in brušene (syntron) po celotni drsni oblogi.

Na tem pohodu smo tudi preskusili posebno peto, Debeljakov izdelek, ki se je obnesel, kot tudi čevlji Alpine s podaljškom na peti. Pričakujemo, da jih bomo lahko kupili že za naslednjo smučarsko sezono. Celotna tura od Doma na Komni do Krnskega jezera in nazaj je trajala pet ur. Polovica udeležencev je proti večeru odšla v dolino in domov, druga polovica pa je prespala na Komni, naslednji dan pa prav tako na tekaških smučeh opravi­la pohod pod Podrto goro, mimo Bo­hinjskega Migovca na Zadnji Vogel, do Žagarjevega grabna in po njem še dobra 2 km na smučeh, potem pa peš v dolino. Ob prekrasnem vremenu, je bil to enkraten pohod in nova potrdi­tev, da se lahko tudi s povsem tekaško opremo obvladajo domala vsa nižja in srednja pogorja.

S prakso planinskih tekaških poho­dov in izletov bomo nadaljevali tudi v prihodnjih sezonah, saj bi bilo tako lahko podaljšati smučarsko sezono vse tja do konca maja. Poskušali pa bomo ponovno oživiti letos opuščeni Elanov tek dvojic, ki bi moral biti na novih tekaških progah na Mali planini v izvedbi Kamničanov, vendar ga le-ti niso priredili.

JANEZ PAVČIČ

So bili planinci?
Žal ni bilo pravega razpolože­nja, da bi izrazili zadovoljstvo ob počastitvi, ko je skoraj 100-članski zbor planinskega društva Kozjak iz Maribora ob proslavljanju svoje 30. obletnice delovanja obiskal Kobarid in naš novi hotel Matajur. Zato jim želimo sedaj v tem ses­tavku izraziti občudovanje za delo in uspehe, ki so jih dosegli v tem obdobju.

Toda … Žal je v takem delu vedno tudi kaj takega, kar podira popolnost. In prav ob tem gosto­vanju v Kobaridu, kjer so člani PD Kozjak večerjali in prenočili, se je pokazala razpoka, ki opozarja, da ni vse za članstvo v PD. Član pla­ninskega društva bi moral najbrž sleherni trenutek vedeti, kje je in kaj predstavlja, še posebno ob tri­desetletnici. Nadvse srečni lahko ob tem ugotavljamo, da PD Koz­jak ima večino takih članov!

Ne moremo pa tega priznati skupini (upam, da niso člani, am­pak le naključni priskledniki ob izletu), ki je bila v sobi 113. Pla­ninci so veseli, vedri in človeko­ljubni ljudje, nikoli se ne bodo vedli do sočloveka malomarno, nikoli žalili dostojanstvo bitja, ki mu pravimo človek, pa če je tudi samo nočni receptor. Da, tovariši in tovarišice iz sobe 113, imen ne bom navajal, saj dobro vedo, kdo so; navdaja me občutek, da bi od vas v planinah nihče ne mogel dobiti pomoči. Taki pač nimajo pravice, da se tako ali drugače vrinejo med ljudi, ki najprej cenijo človeka kot krono narave in potem še vse tisto, kar pravega planinca navdušuje in ga dela srečnega. Ne, pijančevanje in objestnost nista primerna, še najmanj pa ob tride­seti obletnici društva, ki je izlet organiziralo zato, da bo lepo in veselo, toda ne pijano in razuzda­no. Ivan Rutar, nočni receptor hotela Matajur v Kobaridu.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja