Odprava na Hiunčuli spet doma
Odpravo na Hiunčuli (6441 m) v področju Anapurn so sestavljali Tadej Golob, Štefan Mlinaric in Bojan Počkar. Njihov glavni cilj je bila še nepreplezana JZ stena. Stena se prične na višini 4500 metrov, pod njo pa se strma, poraščena in ponekod prepadna pobočja spuščajo do vasice Čomrong na višini 2000 metrov. Pod steno ne vodi nobena pot. Srečali so dva divja lovca, ki bi bila za dobro plačilo pripravljena izkrčiti pot do stene. Vendar bi bila pot do stene prestrma za nižinske nosače in bi morali najeti Šerpe, kar pa bi precej podražilo odpravo.
Zato so se odločili za SV steno Hiunčulija, ki je nad baznim taborom za Anapurno. Visoka je 1800 metrov, njena povprečna naklonina je 70°. Tudi ta stena še ni preplezana. Bazni tabor so postavili 14. aprila na višini 4200 m. Prvo noč je začelo snežiti, nakar je neprekinjeno snežilo 7 dni. V bazi so bili 20 dni, od tega je 15 dni snežilo. Na vkljub slabemu vremenu so osemkrat odšli iz baze, bodisi na aklimatizacijo, bodisi v steno. V steno so prvič vstopili 28. aprila zvečer. Razmere so bile slabe. Bilo je pretoplo, tako da je zmrzovalo le od 4. do 6. ure zjutraj. Ovirali so jih grebeni napihanega snega. Po 14 urah tveganega plezanja (do VI+, A1, 85°) so bili šele 300 metrov nad vstopom. Ko je v steno posvetilo sonce, so se začeli prožiti plazovi in padajoče kamenje. Ker niso našli varnega mesta za bivak, so se odločili za sestop.
V steno so vstopili še enkrat 1. maja ponoči. Tokrat so poskusili v desnem delu, ki je bolj snežen in obljublja hitrejše plezanje. Po 50 metrih so prišli do 30-metrskega navpičnega odstavka, ki ga niso uspeli preplezati. Na skali namreč ni bilo ledu, ampak le moker sneg. Ko so se po gazi vračali v dolino, se jim je udiralo do pasu. 3. maja so zapustili bazo.
Pokrovitelji odprave so bili KOTG, PZVA pri KA in Mestni sekretariat za šolstvo in šport Ljubljana, sponzorja pa sta bila Slovenijales – Tradex in časopis Ekipa. Z opremo jim je pomagal Technosport.
(M. P.)
Severni raz Sonnblicka
Marko Paternu in Andrej Zorčič (oba AAO) sta 15. maja presmučala Severni raz Sonnblicka (3105 m) v Visokih Turah. Smer poteka vzhodno od serakov v osrednjem delu stene in je poleti ocenjena II v skali in 45 stopinj v snegu. Z grebena sta sprva smučala po odprti steni (50°), nižje pa po grapi (45°). Razmere za smučanje so bile dobre, le v spodnjem delu je bil sneg že premehak. Smer sta ocenila s smučarsko oceno V, visoka pa je 1000 m. Za spust sta potrebovala 20 minut.
V Rotherjevem vodničku za to področje iz leta 1986 ni podatkov, da bi bila ta smer že presmučana. Večkrat pa je že bil presmučan Osrednji ozebnik, ki sta ga že leta 1968 presmučala takrat najboljša avstrijska ekstremna smučarja K. Laponch in M. Obereger.
(M. P.)
Še tri desetke Stanka Židana
Vse tri je v Mišji peči preplezal v enem mesecu – V Arcu je opravil tudi dobre vzpone na pogled
Stanko Židan je med prvomajskimi prazniki obiskal Arco. Tam se je popolnoma posvetil plezanju na pogled, da torej smeri ni študiral, ampak je v vsaki poskusil le enkrat. Na ta način je preplezal več smeri. Najtežja je bila Disneyland(7c), uspešen pa je bil tudi v smereh Povero gatto (7b+/7c), Odisej (7b+), Last train home (7b+) in Cave cannam(7b+) ter v vrsti lažjih smeri.
MOČ IN SPRETNOST – Stanko Židan med vzponom na jugu Francije.
Po vrnitvi iz Arca je v Mišji Peči preplezal tri nove smeri: Mrtvaški ples, Zajček in Sreča vrtnice. Mrtvaški ples, ki sta ga opremila skupaj z Aljošo Gromom, poteka po previsu med Marioneto in Highlanderjem. Dolg je 20 metrov. Gre za tipičen vzdržljivostni problem z dvema težjima mestoma. Prvo je na sredini, drugo pa pod vrhom. V smeri je prvič poskušal lani pomladi. Letos se je, ne preveč intenzivno, z njo ukvarjal dva meseca. Po uspešnem vzponu jo je ocenil s francosko oceno 8b (X po UIAA lestvici).
Smer Zajček poteka v spodnjem desnem delu Mišje Peči, ki mu plezalci pravijo »Hladilnik«. Plezanje v njej je zelo natančno in zahteva veliko moč prstov. Tudi v tej smeri je bil že lani pomladi, letos pa je uspel po dveh dneh. 20 metrov dolgo smer je ocenil z 8b, želi pa si, da bi ponavljalci presodili, če je ocena primerna.
Zadnja od novih smeri je Sreča vrtnice. Poteka med Albanskim konjakom in Kikirikijem. Lepa smer, ki ima na vrhu težek detajl, je dolga 30 metrov. Ocenjena je 8a (IX+/X- po UIAA). Židan je z opremljanjem, pri katerem mu je pomagal Matej Grilc, za smer potreboval tri dni.
V Mišji Peči je sedaj že 20 smeri, ocenjenih vsaj z 8a. Spomnimo se le najtežjih: Za staro kolo in majhnega psa (8c+), Marioneta (8b/b+), Chiquita(8b+), Kaj ti je deklica(8b/b+), Missing link (8b+) in Marjetica (8b/b+).
MIHA PETERNEL
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto tekma v Ljubljani
Na umetnostni steni v OŠ v Novih Jaršah v Ljubljani bodo v soboto, 4. t.m. plezalci srednjih kategorij končali spomladanski del državnega prvenstva v športnem plezanju. Tretja tekma srednjih kategorij se bo v organizaciji AO Lj-Matica začela ob 10. uri z nastopom starejših deklic in kadetinj. Ob 11.30 začnejo starejši dečki in za njimi še kadeti.
(T. Č.)
V Južnih Andih
Vojko Arko, naš rojak iz Bariloč sporoča: Iz Južnih Andov (skupina Fitz Roy in sosednje), letos ni posebnih novic. Teo Plaza je s Josejem Chaverryjem preplezal novo smer na Agujo Standhard. (Prvi se je prav po čudežu rešil, potem ko ga je zadela opast, ki je zgrmela z grebena, potem pa – med nesrečo o kateri smo poročali pred tednom dni – za vedno ostal na Tronadorju.) Dva Švicarja sta vrisala novo smer v ostenje Aguja Poincenot, uspešen je bil ponovno tudi Ermano Salvatera, ki je med drugim opravil prvenstveni vzpon na Medio Luna (sosed El Mocha), ženska naveza Patricia Malatesta – Marcela Antonelli je ponovila Fongougovo smer na Guillaumet, Bariločan Nahuel Campitelli se je z dvema Nemcema povzpel na Guillaumet in Poincenot, Andrew Parkins in Francucois pa sta prišla po novi smeri s sedla med Torrejem in Adelo do Ferrarijeve smeri, toda žal nista dosegla vrha. »Slišali smo tudi o Jegliču, a nobeden ni vedel povedati podrobnosti. O vzponu Strmška na Fitz Roy sem bral v buenosairškem slovenskem tedniku.«
Pa še nekaj novic iz Bariloške pokrajine. Slovenske koče (bivaka) na Capilli še niso dokončali. Vse ogrodje je sicer že postavljeno, a nekaj plošč (montažna gradnja!) je ostalo v vojašnici in vse tamkajšnje (tam so sedaj že pred zimsko sezono!) poletje ni bilo mogoče dobiti helikopterja. Možnost se je pokazala šele, ko je bilo že prekasno, da bi dobili prostovoljce; Dinko Bertoncelj, ki gradnjo vodi, pa želi, da bi gradnjo Slovenci tudi dokončali, ne pa da bi najeli delavce.
Hitreje pa je šlo pri obnovi spominskega obeležja na Slovenskem zvoniku (Campanile Esloveno). Jugova plošča je padla na tla, ker je zgnil les, v katerega je bila privita. »Pa sta dva naša fantiča v enem dnevu vse spet spravila v red. Celo lestev sta morala nesti pod Zvonik, ki je kar šest ur daleč.« Letos bo že 40 let, odkar so jo tam namestili člani Slovenskega DP in 70 let od smrti dr. Klementa Juga, ki jim je bil v marsičem vzornik, pa tudi ideolog.
(F. S.)
Trekinga v Sikkim in Nepal
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS organizira jeseni dva trekinga. Na prvem, ki bo trajal od 7. 10. – 31. 10. bodo obiskali Sikkim. Pot jih bo vodila pod osemtisočak Kangčendzengo. Ogledali si bodo tudi glavno mesto Sikkima Gangtok in indijsko velemesto Kalkuto. Cena, ki vključuje letalsko karto, oskrbo na 12 dnevnem trekingu, prenočevanje v lokalnih hotelih, lokalne prevoze ter organizacijo, znaša 1880 USD.
Na drugem trekingu bodo obiskali Nepal. Potovanje bo trajalo od 8. 10. do 8. 11. Za tiste, ki nimajo toliko časa, pa so pripravili krajši program, ki bo trajal 24 dni. Obiskali bodo Langtang ali Ganeš ali okolico Anapuren – odvisno od želja udeležencev. Med trekingom se bodo povzpeli tudi na približno 6000 m visok vrh. V daljšem terminu je predviden še ogled Tajske in Bangkoka. Cena trekinga je 1400 USD, vključuje pa Letalsko karto, takso za vrh, vsa potrebna uradna dovoljenja, bivanje v Katmanduju in na Tajskem ter organizacijo.
Prijave za oba trekinga zbirajo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Tu lahko dobite tudi podroben program in dodatne informacije. Rok za prijave je 20. junij. Sestanek vseh udeležencev bo konec junija. Trekinga bosta organizirana, če se bo prijavilo vsaj 10 kandidatov.
( M. P.)
Srečanje plezalcev v severnem Walesu
Mednarodnega srečanja, kije bilo od 8. do 15. maja, se je udeležilo 30 plezalcev iz 23 držav. Slovenijo sta predstavljala Vili Guček in Igor Kalan. Namen srečanja je bilo prosto plezanje neopremljenih smeri s sprotnim nameščanjem varovanja. Vreme je bilo precej vetrovno in hladno. Plezali so vsak dan, zvečer pa so ob predvajanju diapozitivov razpravljali o raznih plezalsko – alpinističnih temah. Govorili so o argumentih za in proti uporabi svedrovcev v športnih smereh in v velikih stenah Alp in Himalaje, o težavah ob vedno večjem številu plezalcev v Angliji, o škotskih plezališčih itd.
Guček in Kalan sta s soplezalcema Johnom Mouldingom in lanom Vickersom obiskala nekaj najlepših in najpopularnejših plezališč v severnem Walesu. Plezali so v obalni steni Gogart, Tremadogu in na Llanberis passu, kjer sta plezališči Vivian Quarry in Cromlech.
Posvetila sta se plezanju na pogled s sprotnim nameščanjem varovanja. Na ta način sta oba preplezala Stricke ( E3, 6a) v Gogartu, Vulcan ( E3, 6a) in Void( E3, 6a) v Tremadogu, Left Wall( E3, 5c) in Resurrection ( E4, 6a) v Cromlechu ter Comes teh Dervish ( E3, 5c+) v Vivian Quarry. Kalan je uspel še v smereh Stand ( E2, 5c) in Finger Licker ( E4, 6b). Guček pa je splezal še Cream ( E4, 6a), Right Wall ( E5, 6a), Cock Block ( E5, 6b) in Central Sadneses ( E5, 6a). Vse smeri so ocenjene po angleški lestvici. Kalan pravi, da je prevajanje te lestvice v francosko ah UIAA lestvico zelo težko. Za primer navaja le smeri Cock Block ( E5, 6b), ki bi približno ustrezala francoski oceni 7b+, ter Finger Licker ( E4, 6b), ki bi bila v francoski lestvici ocenjena okrog 7a+.
( M. P.)
Kmalu nazaj iz Sikima
Kot je mogoče razbrati iz zadnjega sporočila Toneta Škarje, je »Slovenian Siniolchi Expedition« 10. maja zapustila Dardžiling in odpotovala v Gangtok. Dva dni kasneje so začeli pristopni pohod in 13. maja prišli v Lačen (3000 m). Tu so prepakirali tovore – pred njimi naj bi bilo še tri dni do baze. Le-ta naj bi bila na ledeniku Zemu, ok. 5000 m visoko. Kako je bilo v gorah, pa zaenkrat še ne vemo. Le to, da naj bi bazni tabor zapustili 4. junija, tako da bi bili – po načrtu – doma spet 10. junija.
(F. S.)
Novi inštruktorji
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje je tudi letos organizirala 14. pripravljalni seminar in izpite za alpinistične inštruktorje. Teoretični izpiti so bili 22. aprila v prostorih PZS, seminar in izpiti pa so bili na Okrešlju med 5. in 8. majem. Novi alpinistični inštruktorji so: Miha Kuhar in Alojz Novak (Ministrstvo za obrambo), Simon Čopi (Soški AO), Aljaž Anderle (AO Tržič), Dare Turnšek (AO Železar Štore), Igor Oblak in Peter Šubic (PK Škofja Loka), Boris Lipovec (AO Rašica) ter Rafael Kalan, Simon Slejko, Tomo Sbrizaj in Miklavž Eiselt (vsi AO Ljubljana – Matica).
(M. P.)
Izleti po ljubljanski okolici
Založba Sidarta je med ljubitelji narave znana predvsem po razglednicah (te so pojem kvalitete), pa tudi Andreja Stritarja vodniku »111 izletov po slovenskih gorah«, našem najbolje prodajanem planinskem vodniku. Sedaj pa se predstavljajo še s široko zastavljeno serijo vodnikov. O prvem, po slovenskih plezališčih, smo že poročali. Drugi, »Izleti po ljubljanski okolici«, je bil predstavljen v petek, »Bohinjske gore« bodo zgleda sredi prihajajoče sezone, pripravljajo pa se še planinske za Kamniške, za gore nad Trento in nad Zgornjo Savsko dolino, pa turnosmučarskega, kolesarskega … vsega pa verjetno niti povedali niso.
Zunanja podoba (ta bo, pravijo, enotna, za vso serijo) je prav dopadljiva. Grafična oprema in obilica odličnih fotografij daje vodnikom dodaten, svojstven pečat. Zasnova vodnikov pa se je že potrdila s prvim Stritarjevim vodnikom. Je pa novi namenjen drugi populaciji: ljubiteljem ljubljanske (bližnje in daljne) okolice, še posebej tistim, ki jim ni do zahtevnih tur in ki so bili doslej kar nekako preveč potisnjeni v stran.
50 ciljev je predstavljeno v petih poglavjih: Posavsko hribovje (tja do Trojan), razgledišča nad Barjem, »gorenjsko območje« ljubljanske kotline, Šmarna gora, na koncu pa Polhograjsko hribovje. Tri karte, pregledna in za zadnji dve območji, ki sta tudi pisno najbolj kompleksno predstavljeni.
Za večino opisanih izletov ne potrebujete posebne opreme. Dovolj bo, če se vremenu primerno oble-čete, vzamete vodnik in – že lahko greste na izlet. V kratkem a izčrpnem opisu boste namreč – lahko tudi kar med potjo – dobili vse potrebne napotke, pregledna risba (delo avtorjevega tasta Jurija Kolenca) pa vam bo kar dobro pričarala predstavo o terenu, za katerega ste se odločili. Kdor pa hoče več, pa si bo lahko zbral tudi dodatne vire informacij, karte in vodnike, saj so pri vsakem izletu posebej navedeni. Seveda ne manjka tudi oznaka zahtevnosti poti (večina je lahkih označenih, najtežja pa npr. plezalna na šmarnogorsko Grmado), najprimernejše letno obdobje, oddaljenost od Ljubljane, nadmorska višina cilja, pa višinska razlika in dolžina izleta ter kje velja sestopiti: ponekod je predstavljenih tudi več variant. V pomoč pri odločanju kam na izlet pa so barvne fotografije, katerih večino je posnel kar direktor založbe Janez Skok.
FRANCI SAVENC