Mladi plezalci presenečajo
LJUBLJANA – Na umetni steni v Novih Jaršah v Ljubljani je bilo v soboto, 4. t. m. pokalno tekmovanje srednjih kategorij (tekma pa šteje tudi za DP). Tretjo in zadnjo tekmo v spomladanskem delu za te kategorije je organiziral Alpinistični odsek Ljubljana-Matica. Pri starejših deklicah kadetinjah in kadetih pri vrhu razvrstitve ni bilo nobenih presenečenj. Pri starejših dečkih pa so tako, kot na prvih dveh tekmah, ponovno vrstni red svojih starejših kolegov krojili najboljši plezalci iz mlajših kategorij.
Rezultati: st. deklice: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. Maja Šuštar (AO Kamnik), 3. Eva Tušar, 4. Blaža Klemenčič (obe PK Škofja Loka), 5. Petra Škrjanc (AO Kranj); st. dečki: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol), 2. Aleš Strojan, 3.-4. Blaž Rant in Anže Štremfelj (vsi PK Škofja Loka), 5. Aleš Pelko (AO Kranj); kadetinje: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica), 3. Dunja Černigoj (ŠPO Tržič), 4. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); kadeti: 1. Urh Čehovin (AO Lj-Matica), 2. David Stepanjan (AO Kranj), 3.-4. Peter Bračič in Gorazd Hren (Oba Šaleški AO), 5. Jaka Prijatelj (AO Lj-Matica).
Tekmovalci srednjih kategorij (prav tako pa tudi mlajše kategorije) bodo tekmovalno sezono nadaljevali jeseni. Prva tekma bo drugi septembrski vikend v Kranju.
(T. Č.)
Rock Master Kranj 94
Datum letošnjega tekmovanja najboljših plezalcev iz celega sveta, Rock Master Kranj 94 se nezadržno bliža. Na umetni steni v športnem parku v Kranju bodo gledalci 24. junija ponovno lahko uživali v največji tovrstni prireditvi pri nas. Organizator Športna zveza iz Kranja je tudi letos vložila ogromno truda, da bi v Kranj in v Slovenijo dobili kar največ najkvalitetnejših plezalcev. Vsi povabljeni plezalci še niso potrdili svojega prihoda v Kranj, vendar bo tudi to znano še konec tega tedna. Zgleda pa, da bomo na 7. Rock Mastru (od tega so bili štirje z močno mednarodno udeležbo) videli letos največjo konkurenco.
(T. Č.)
Konec tedna člani v Velenju
V soboto, 11. t.m. bo Šaleški AO organiziral tretjo letošnjo tekmo članskih in mladinskih kategorij za državno prvenstvo. Umetna stena v Rdeči dvorani v Velenju bo najboljše slovenske plezalce in plezalke gostila ob 11. uri, ko bodo na vrsti kvalifikacije, finalni del najboljših pa bo na sporedu ob 18. uri.
(T. Č.)
Odlomljen oprimek vEkosistemu
Popularna smer Ekosistem v Bohinjski Beli je od prejšnjega tedna osiromašena za en oprimek, ki se je odlomil. Ocena smeri je bila do sedaj 7c+/8a, sedaj pa je po mnenju nekaterih plezalcev težavnost nekoliko višja. Menijo, da je 8a primerna ocena.
(T. Č.)
So Slovenci uspeli priti na Siniolču?
Rok za povratek odprave Siniolču ’94, ki se je pod vodstvom Toneta Škarje napotila v Sikim, se bliža – Je bil tam medved ali divji mož?
Rok za povratek odprave Siniolču ’94, ki se je pod vodstvom Toneta Škarje napotila v Sikim, se hitro bliža. Njen osnovni namen je bil sicer proučiti možnosti v vzhodnem – še deviškem! – ostenju Kangčendzenge, izbrala pa se je tudi konkretni cilj: Siniolču (6849 m).
Vemo, da so 16. maja dosegli bazni tabor (4530 m). Prvi višinski tabor pa so zaradi megle lahko postavili šele tri dni kasneje S270 m visoko in 5 km zračne razdalje od baze. Med dostopom so na ledeniku Siniolču naleteli na le nekaj minut stare odtise velikega medveda; domačim so to komentirali: tu ni bilo nikoli medvedov, kvečjemu kak van mangče, divji mož. Vse so dobro fotografirali. Če bi se lahko malo bolj ozirali naokoli, ne pa lovili ravnotežje po zasneženih balvanih, bi ga morda celo videli.
20. in 21. maja sta Vanja Furlan in Uroš Rupar iskala prehode nad T1, Marko Čar in Luka Karničar pa sta naslednja dva dni nato že postavila T2 (6887 m). Tone Škarja pa je v tem času raziskal pod Kančendzengo.
Sinolču je lep vrh, oster, pa tudi dokaj nevaren in o smučanju z njega niti ne pomislijo več, odkar so ga videli od blizu. Etapa BT – T1 je dolga in naporna, T1 – T2 objektivno nevarna in mestoma tudi tehnično zahtevna, zaključni vzpon pa so ocenili, da bo tehnično precej težak. Ledenik Zemu, pa je samotna dežela brez ljudi, s čredami baralov (ovc), snežnih leopardov, orli in – morda celo »jetijem«.
Zadnji podatki so od 27. maja. Vanja in Uroš sta bila v T2, nad katerim sta našla prehod in ob 18. uri sporočila, da se bosta opolnoči odpravila na zaključni vzpon proti vrhu. Naslednji dan naj bi jima sledila Marko in Luka, Škarja pa se je z zveznim oficirjem in šerpo namenil pod vzhodno steno Kangčendzenge.
Oglasih so se tudi naši inštruktorji, ki v Nepalu vodijo tečaj za gorske vodnike. V Katmanduju so imeli »intenzivni del« in 17. maja tudi že izpite iz prvih šestih tem. Dan nato so načrt ovali pregled opreme, potem pa so šli v Langtang, ki bo letos prvič prizorišče praktičnega dela tečaja.
Nepalska planinska organizacija NMA je sedaj veliko bolj ekspeditivna. Sicer pa so imeli kar 102 prijavi za tečaj, izbranih pa je bilo le 30.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Mednarodno srečanje alpinistk bo letos v Sloveniji
Na tradicionalnem srečanju alpinistk »Rendez Vous Haute Montagne« lansko leto v švicarskem Meiringenu so se dogovorili, da bo letošnje srečanje v Bohinju. RHM 1994 bo tretji teden v avgustu, to je od 14. 8. 1994 do 21. 8. 1994.
Na srečanje bodo prišle alpinistke in plezalke sveta. Bohinj je s svojo lego v osrčju Julijcev idealno izhodišče za številna moderno opremljena plezališča in za visokogorske ture ter prečenja. Udeleženke z alpinističnimi cilji pa do velikih sten ne bodo imele daleč. Prostor za kampiranje bo pri hotelu Pod Voglom, v katerem bo na razpolago tudi večja dvorana za predvajanje diapozitivov in tuši.
Ker organizacija in izvedba samega srečanja terja precej priprav, časa ter poznavanja plezalnih področij, bo kakršnakoli pomoč s strani domačih plezalcev in plezalk zelo dobrodošla. Vse informacije o srečanju lahko dobite pri Ines Božič-Skok, Cerkova 9, 61113 Ljubljana, tel. (061) 344-000 .
(M. P.)
Brezplačna vadba prostega plezanja
Inštitut za šport pri Fakulteti za šport vabi v okviru večjega raziskovalnega projekta odrasle obeh spolov na 12-tedensko vadbo prostega plezanja. Vadba bo brezplačna. Podrobnejše informacije lahko dobite pri dr. Borutu Sili (tel. (061) 140-10-77). Število udeležencev je omejeno.
(M. P.)
40. obletnica prvega vzpona na K2
Pozno popoldne 31. julija 1954 sta Italijana Compagnoni in Lacedelli prva stopila na vrh enega najtežjih osemtisočakov – K2. Njun uspeh je bil rezultat skoraj trimesečnega trdega dela celotne odprave. Odpravo je sestavljalo enajst alpinistov, katerim so se pridružili še štirje znanstveniki in snemalec. Na gori so postavili devet taborov. Eden od alpinistov je umrl zaradi možganskega edema, Bonatti pa je z višinskim nosačem Mahdijem preživel bivak brez šotora visoko na gori. V spomin na te dogodke bodo v Torinu odprli razstavo v Nacionalnem gorniškem muzeju. Odprta bo od 26. 5. do 11. 9.
Ob tem se lahko spomnimo tudi naših odprav na drugo najvišjo goro sveta. 3.-4. avgusta 1986 je Tomo Česen v njej potegnil novo smer, po kateri so pred njim poskušali že Angleži. Na Ramijo je priključil normalni smeri, ki poteka po Abruzzijevem grebenu. Vendar pa vrha ni osvojil, saj se je vreme naglo kvarilo in je moral hitro sestopiti po normalni smeri. Leta 1988 je sledila dvanajstčlanska odprava pod vodstvom Miša Jamnika, ki je poskušala opraviti prvo ponovitev Poljske smeri iz leta 1986, imenovane tudi Magic line. Hitro so dosegli višino 8000 metrov, nato pa je sledilo mesec dni trajajoče obdobje slabega vremena. Ko se jim je čas že iztekal, so poskusili še po Abruzzijevemgrebenu, vendar so morali tudi tam zaradi prevelikih količin snega odnehati. Lani 13. junija sta se po Abruzzijevem grebenu povzpela na vrh K2 prva Slovenca – Viki Grošelj in Zvone Požgaj. Knjiga o tej zadnji odpravi bo verjetno izšla meseca junija.
(M. P.)
Ponekod v Julijcih že poletne razmere
Pavle Kozjek in Tomo Sbrizaj (oba AO Lj.-Matica) sta prvega junija preplezala Parižanko v Debeli Peči. Smer je bila suha, na sestopu ni bilo več snega, skratka – razmere so bile že čisto poletne. Tudi ostale stene v Krmi so se jima zdele že kopne. Parižanko sta prva preplezala Kozjek in Tine Mihelič leta 1987. Kozjeku se je zdela smer tokrat lepša kot ob prvem vzponu. Stojišča v smeri so urejena, pa tudi med njimi že tiči kakšen klin.
V višjih predelih Julijcev, v Martuljku in Tamarju, je na policah v zgornjih polovicah sten še videti nekaj snega. Plezati bi se že dalo, vendar pa je verjetno kakšno mesto še mokro, pa tudi na sestopih je še kar precej snega.
(M. P.)
Smer Sv. Trojice v Koglu
Oče in sin, Janez in Urban Golob (AO Lj.-Matica), sta v Koglu preplezala prvenstveno smer in jo imenovala smer Svete Trojice. Potegnila sta jo po očitnem sistemu poči med Liliputom in Spominsko smerjo Šolar – Zajc. Po dveh raztežajih sta prišla na drugo stojišče v smeri Šolar – Zajc, nato pa sta nadaljevala levo po luski in zajedi. Smer je dolga 3 raztežaje, zanjo pa sta rabila dobri dve uri. Ocene po raztežajih so: V+ / VI-, VII, V+. Za prvo polovico zadnjega raztežaja menita, da je bila preplezana že pred njima. V najtežjem delu smeri sta pustila štiri kline, ponavljalcem pa priporočata komplet frendov in zatičev ter nekaj klinov. Urban je drugi raztežaj preplezal z rdečim
krogom (ko je na ključnem mestu zabil klin, se je obesil vanj in se spustil do mesta, kjer je lahko počival brez rok; po počitku je mesto preplezal). Skala v smeri je dobra, le dve mesti sta krušljivi. Eno od krušljivih mest je ključno mesto.
(M. P.)
Kranjčani vSončnih ploščah
Med prazniki so člani AO Kranj obiskali Arco. Večinoma so plezali v steni, ki jo Italijani imenujejo Placce Zebrate, Nemci pa Sonnenplatten. Smer Similaun (6a, 400 m) so preplezali Andrej Prinčič in Miha Marenče, Tone Štern in Miha Marenče ter Alenka Jerala in Danica Pernuš. Prva dva sta ponovila tudi Gabri – Camilia (VII / VI, 350m), ki so jo splezali še Andrej Kecman in Primož Švigelj ter Viktor Relja in Suzana Gorjup. Zadnja dva sta preplezala tudi Arrivederci Marco ( 6b+, A0, 300 m). Darja Zaplotnik in Mira Pintar sta ponovili Via Trento (V+, 200 m) in Terezo (V+, 400 m), Alenka Jerala in Danica Pernuš pa Opero Prima (V+, 100 m), Via delle Mimose(V+, 140 m), Terezo in Via 2 Agosto (V+, 300 m). Tomaž Strupi in Igor Varijačič pa sta splezala Luno 85 (VII / VI, 400 m).
Gregor Piskar, prav tako član AO Kranj, je z Andražem Poljancem (AO Črnuče) konec aprila smučal z vrha Jalovca, Grapo v Palcu (S5) in Kačji jezikv Oltarju.
(M.P.)
V Beli Peči in Rateški Ponci
V Beli Peči sta Miha Oven in Marko Šuštar (oba AAO) proti koncu maja preplezala dve novi smeri. Prva poteka po samostojnem razu levo od JZ raza. Imenovala sta jo Anžlovarjeva klofuta (V+ / III, 80 m). Na najtežjem mestu sta pustila klin.
Drugo pa sta imenovala Nos. Poteka prek nosu med Frupijem in Sedmico. Dolga je 90 metrov, ocenila pa sta jo V-. Pod najtežjim mestom sta našla dva klina, vendar pa je bila v zgornjem zanka za spust. Tudi v najnovejšem vodničku za Belo Peč ta smer ni vrisana. Poleg dveh najdenih sta v smeri pustila še en klin.
Zadnji vikend v maju pa sta bila v Tamarju. V vznožju Rateške Ponce sta preplezala novo smer in jo imenovala po Sandri. Ko pride pot na Kotovo sedlo iz gozda, je na desni opazna izrazita zajeda, Sandrina smer pa poteka levo od nje. Višina smeri je 160 metrov, ocena VI- / IV – V. Ko sta priplezala do bolj položnega sveta, sta se štirikrat spustila po vrvi do vstopa. Za spust je potrebna 50 metrska vrv.
(M. F.)
Prvenstveni spust v Visokih Turah
Jasna Bratanič je bila konec marca v avstrijskih Visokih Turah. Namenila se je na Sparanger (2915 m). Vzpon je začela v Sportgasteinu (pribl. 1600 m). Po Lange Rinne, ali po naše Dolgi grapi, se je povzpela pod SV steno Sparangerja. Tam je opazila strmo grapo. Po njej (45-50°, 200 m) je dosegla vzhodni raz gore, nato pa odsmučala nazaj v dolino po smeri vzpona. Pod steno je srečala domače alpiniste, ki so menili, da je spust z Vzhodnega raza v Dolgo grapo prvenstven. Smučarska ocena smeri je IV, zgoraj prehod S5-, 200 metrov, spodnjih 600 metrov po Dolgi grapi pa je ocenila III-.
(M. P)