Slovenski alpinisti so osvojili Siniolču
Vanja Furian in Uroš Rupar prišla na vrh 6887 m visoke gore – Spust z desko z višine 5730 m
LJUBLJANA – Naskok na vrh Siniolču sta Vanja Furlan in Uroš Rupar začela že 27. maja ob 23. uri, ko je sneg zamrznil. Vso noč sta plezala v mesečini in lepo vreme se je nadaljevalo tudi naslednji dan, tako da sta opoldne priplezala do zadnje strmine. Ta ledena ovira, z naklonom prek 60 stopinj, jima je vzela kar nekaj časa in sta zato prišla na vrh ob pol petih popoldne.
Pravzaprav sta bila Furlan in Rupar na vrhu, seveda z varovanjem, vsak posebej, saj opasti verjetno ne bi zdržale teže obeh. Nato sta sestopala do 19. ure, ko sta se na 6450 m višine odločila za bivak. Naslednje jutro sta po grebenu (gor in dol) nadaljevala do T2 (6250 m) in tam čakala na noč in mraz, ker je bil del med T2 in T1 (5350 m) zaradi padajočega ledu najnevarnejši del sestopa. Bazni tabor sta nato slovenska alpinista dosegla ob desetih dopoldan naslednjega dne.
Izredno velika nevarnost padajočega ledu se je še povečevala, zato so naši alpinisti prekinili druge vzpone. Predzadnjega majskega dne je Marko Čar še smučal po kuloarju vzhodno od T1 z višinsko razliko 400 metrov, dan kasneje pa je bila gora že pospravljena.
Pregled opravljenih vzponov je v Indiji precej pomanjkljiv in tudi pri Siniolčuju ni nič drugače. Znano je le, da so Indijci pred leti porabili za vzpon na to nevarno in zahtevno goro cel mesec plezanja, 1000 m vrvi in da so postavili štiri tabore.
Tudi izvidnica za še nepreplezano V steno Kanča je bila uspešna. Vodja odprave Tone Škarja pravi, da gre za zelo zahtevno steno z lepimi možnostmi za ekstremno plezanje v klasičnem himalajskem slogu. Stena je namreč pretežka za alpski stil ali celo solo, tako da je uspeh možen le z moštvenim delom. Slovenski alpinisti bodo v njej še enkrat poskušali že naslednje leto.
URBAN GOLOB
Rock Master Kranj 94 z udeležbo najboljših
Največja športna plezalna tekma v Sloveniji bo 24. junija – Na umetni steni v Kranju bodo nastopili najboljši plezalci iz vsega sveta
KRANJ – Tekmovanje v športnem plezanju Rock Master v Kranju je že tradicionalno in Športna zveza iz Kranja je tudi letos vložila veliko truda, da si zagotovi nastop najboljših športnih plezalcev iz celega sveta. Letošnja tekma je že sedma po vrsti in zadnji štirje Mastriso bili z eminentno mednarodno udeležbo.
Kranjska športna zveza se je z organizacijo plezalnih tekmovanj prvič preizkusila leta 1989, ko je bil prvi Master v Kranju z udeležbo najboljših slovenskih plezalcev. Odziv gledalcev je bil izreden in brez dvoma so veliko pripomogli k odločitvi Športne zveze, da takšna tekmovanja Kranj – in seveda celotna Slovenija – zelo potrebuje. Zmagovalca prvega Mastra sta bila takrat Trboveljčana Metka Lukančič in Vili Guček. Tudi drugi Master je minil z udeležbo naših plezalcev, na njeni pa sta bila najboljša Marija Štremfelj in Igor Jamnikar.
Potem pa je vse bolj zorela ideja, da je potrebno privabiti v Kranj najboljše plezalce iz celega sveta. To je bil seveda velik prispevek k napredku tega športa pri nas, obenem pa tudi možnost, da se naši plezalci neposredno pomerijo z najboljšimi. Še istega leta jeseni sta bila na tekmi Francoza Corine Labrune in Jean Baptiste Tribout in po pričakovanju pobrala prvi mesti. Toda to je bil le začetek in naslednja leta je bila konkurenca v Kranju vedno izredna. Leta 1991 je prišla med drugimi v Kranj tudi slovita Američanka Lynn Hill in seveda pri ženskah zanesljivo osvojila prvo mesto, pri moških pa je spet slavil Tribout.
Tekma Rock Master Kranj 94 bo na kranjski umetni steni 24. junija s pričetkom ob 20. uri. S tekmo bodo kot običajno začele ženske in za njimi še moški. Plezajo eno smer na pogled in v primeru izenačenih rezultatov na prvem mestu – bo na sporedu še superfinale.
Tudi naslednje leto je zmagala pri ženskah Hillova, pri moških pa so si zmago razdelili Tribout, simpatični Hirayama, Lombard in naš Tadej Slabe, tako da so tudi domači navijači prišlo na svoj račun.
Lansko leto je bila udeležba spet izvrstna in Hillova je prišla na tekmo v Kranj, ne glede na to, da je prenehala s tekmami svetovnega pokala. Lynn Hill seveda ni dovolila nobenega presenečenja in je zanesljivo pobrala tretjo zmago na Mastru v Kranju. Pri moških je Italijan Zardini premagal vse in obenem dosegel sploh prvo zmago za Italijo na večjih mednarodnih tekmovanjih.
In tako kaže za letošnji Rock Master?
Udeležba bo ponovno izvrstna in Kranj bo spet prizorišče nastopa najboljših svetovnih plezalskih imen. Letos je udeležbo obljubil tudi Francois Legrand, ki v zadnjih letih zanesljivo kraljuje na prvem mestu, toda bolezen in predvsem grda poškodba, ki jo je staknil pred dvema tednoma, sta vzrok, da ga bomo v Sloveniji videli morda šele prihodnje leto.
Pri ženskah bo tokrat največja konkurenca. V Kranj pride Francozinja Nathalie Richer (5. mesto s skupni uvrstitvi iz lanskega svetovnega pokala) in Mane Guillet (5. in 7. mesto na zadnjih dveh tekmah SP), Nemka Marietta Uhden in Avstrijka Karin Kavoussi. Skoraj zanesljivo pa je, da bomo v Kranju spet lahko pozdravili Lynn Hill.
Pri moških pridejo v Kranj zanesljivo tekmovalci, ki so v skupni uvrstitvi lanskega svetovnega pokala zasedli 2., 3., 6. in 8. mesto. To so Francois Petit (Francija), Yuji Hirayama (Japonska), Arnaud Petit (Francija) in Eli Chevieux (Švica). Poleg tega pride še Italijan Luca Giuponni. Lanski zmagovalec Zardini še ni zanesljiv, zaradi vojaške tekme v Franciji v istem terminu, iz istega razloga pa ne bo mogel priti niti Francoz Francois Lombard. Poleg tega pa bodo v Kranju seveda tudi najboljši slovenski plezalci, ki jim bo to lepa priložnost za merjenje moči s svetovnim vrhom.
TOMO ČESEN
Martina Čufar in Aljoša Grom dobila plezalno tekmo v Velenju
VELENJE – Šaleški AO je v soboto organiziral tretjo tekmo za državno prvenstvo v športnem plezanju za članske in mladinske kategorije, ki je štela tudi za pokal Slovenije, ki sta ga v absolutni konkurenci osvojila mojstrančanka Martina Čufar in Vrhničan Aljoša Grom.
Pri ženskah je v kvalifikacijah najbolje opravila Lukančičeva, v finalu pa se je vse obrnilo na glavo. Martina Čufar je zelo sigurno dosegla vrh smeri, zelo dobro je na svoji drugi članski tekmi spet opravila Katarina Štremfelj (sicer po starosti starejša deklica), ki je zaostala slabe štiri metre za Čufarjevo. Zadnja je v finalu nastopila Metka Lukančič in že takoj na vstopu imela velike probleme, potem ji je začelo zmanjkovati časa in na koncu se je morala zadovoljiti s 3. mestom.
Pri moških je bilo pričakovati, da se bosta za zmago potegovala Aljoša Grom in Vili Guček, še posebno ker je bil tretji reprezentant Matej Mejovšek tokrat v vlogi postavljalca smeri. In res sta bila v finalu Grom in Guček precej boljša od ostalih, zmagal pa je z dotikom vrha Grom. Za njima se je uvrstil na tretje mesto z zelo borbenim plezanjem Franci Jenšterle, Urh Čehovin pa je kot najboljši mladinec zasedel 4. mesto.
Rezultati: članice: 1. Čufar (AO Mojstrana, Treking Šport), 2. Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Lukančič (AO Trbovlje), 4. Ortar (ŠPO Tolmin), 5. Gradišar (ŠPO Tržič); mladinke: 1. Čufar (AO Mojstrana), 2. Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Grdišar (SPO Tržič), 4. Poček (ŠPO Radovljica), 5. Šuštar (AO Kamnik); člani: 1. Grom (AO Vrhnika, Veritas), 2. Guček (AO Trbovlje), 3. Jensterle (AO Žiri), 4. Čehovin, 5. Židan (oba AO Matica); mladinci: 1. Čehovin (AO Matica), 2. Jevšnik, 3. Bračič (Oba Šaleški AO), 4.-5. Novak (AO Žiri) in Strojan (PK Škofja Loka).
V skupni uvrstitvi po treh tekmah (na sporedu so še štiri v jesenskem delu, v končno uvrstitev šteje 5 najboljših rezultatov) pri ženskah v absolutni kategoriji vodi Martina Čufar (265 točk) pred Metko Lukančič (245), Lenčo Gradišar (171), Majo Šuštar (159), 5. in 6. mesto pa si delita Miranda Ortar in Rebeka Poček (142).
Pri moških vodi Grom (280), na ostalih štirih mestih pa je velika gneča, čeprav je potrebno upoštevati, da imata Mejovšek in Guček tekmo manj. Na 2. mestu je tako Mejovšek (165), sledijo pa Jenšterle (163), Čehovin (161) in Guček (160).
Nove smeri v Pokojcu
Boris Čujič sporoča, da so prek zime opremili veliko novih smeri v plezališču Pokojec pri Varaždinu. To področje je opisano v vodničku po hrvaških plezališčih, ki je izšel lani, vendar je bilo tedaj preplezanih in opremljenih le 11 smeri. Odkar so zagrebški plezalci nabavili vrtalni stroj, pa pospešeno nastajajo nove smeri. Sedaj je splezanih že 26 smeri. Nove smeri so (od leve proti desni): Zgubi dan (7b+), Bilbo (6b+), Štrukla (5a), Pravovjerni plesači (7b), Mali princ (7a+/b), Maskirni keks (7c), Tudum (7c), Počitnice v Zagorju (7b+), Trešnjin cvet (Rl 7a, R2 6a), St. Gera line (7c/c+), Franjo T. i veseli kmetovi(7b), Heroji tišine (Rl 6a+, R2 6c+), Udaljeni horizonti (7a/ a+), Heretik (7b, z uporabo umetnega oprimka 7a+) in Aura (6a). Imena smeri so napisana na vstopih. Vendar pa področje še ni obdelano, saj vsak konec tedna nastajajo nove smeri. Prav tako so naredili nove smeri v Vranjski Dragi in Rovinju. Podrobnejše informacije in skice je moč dobiti pri Borisu Čujiču.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni priročnik
Milenko Arnejšek-Prle je napisal in izdal Plezalni priročniks podnaslovom Priročnik za letno in zimsko plezanje. Namenjen je vzgoji in izobraževanju alpinističnih tečajnikov za varno plezanje. Alpinistične, plezalne in vzgojne izkušnje je avtor nabral v dveh desetletjih plezanja po gorah in pri vodstvu dveh alpinističnih šol na Akademskem alpinističnem odseku.
Edina slovenska knjiga, ki je doslej opisovala načine in tehnike varnega plezanja, je bila Mihelič-Škarjeva Hoja in plezanje v gorah. Osnovna poglavja in resnice so v Plezalnem priročniku seveda podobni kot v Hoji in plezanju. Vendar pa prinaša Arnejšek tudi nekaj novosti.
Pri poglavju o varovanju so približno preračunane sile, ki nastanejo ob ustavljanju padca prvega v navezi. Predvsem je zanimivo, da že krajši padci povzročijo precej hude obremenitve varovalnega sistema. Avtor priporoča izdelavo varovališča z glavno vrvjo. Opisana je uporaba radijskih zvez v primeru nesreče. Nekaj novosti je tudi pri lednem plezanju. Za varovanje v ledu priporoča Abalakovo uho. Podrobno je razložena izdelava varovališča v strmem ledu. Predstavljeno je tudi spuščanje po vrvi na dveh cepinih, ki jih po spustu potegnemo za seboj.
V knjigi je veliko praktičnih napotkov in opozoril. Med pomanjkljivosti pa lahko prav gotovo štejemo premajhne risbe in nepreglednost besedila. Knjižico se dobi v knjigarni Mladinske knjige na Slovenski 29, lahko pa jo naročite tudi pri avtorju tel. (061) 446-370 , od 8. do 9. zjutraj.
(M. P.)
Stanovnik prvi »okrog kola«
Zadnjo majsko soboto je Akademski AO organiziral Dirko okrog kola. Tekmovalci so štartali pri koči v Tamarju, se povzpeli na Kotovo sedlo in sestopili nazaj do koče, kjer je bil cilj. Z veliko prednostjo je zmagal Stane Stanovnik, ki je za celotno progo potreboval 1 uro in 27 minut. Drugi je bil Roman Slivnik, tretji pa Samo Gostič.
(M. P.)
Nova smer v Krmi
Aleš Ježek (AO Radovljica) in Raf Kolbl (AO Jesenice) sta 29. maja preplezala novo smer v malo znani SZ steni Klečice, ki stoji levo od Debele Peči. Smer sta imenovala Deževno popoldne (V / IV, 200 m). To je že druga smer v tej steni. Pred leti sta Kolbl in Benjamin Ravnik v njej preplezala Bandero(VI / V).
(M. P.)
Vzponi Matjaža Trška
Matjaž Tršek (AO Lj.-Matica) je v zadnjem času opravil nekaj težjih vzponov v plezališčih. V Mišji Peči je preplezal Sonce v očeh (8a+) in Twin Peaks (7c+), v Retovju pa Brdavsa (8a/a+).
(M. P.)
Veliki pionirji 2
V založbi Didakta bo sredi meseca izšla druga (in zadnja) knjiga Bineta Mlača Veliki pionirji alpinistov iz obdobja 1860-1940, od naših je v njej Pavla Jesih. Obseg knjige je enak kot je bil pri prvi (izšla aprila 1993), tudi oprema; na naslovnici je Grand Capucin.
Taksa za Denali in Peru!?
Tomaž Jamnik, ki se je namesto Toneta Škarje udeležil sestanka mednarodne komisije za ekspedicije UIAA, ki je bil tokrat na Irskem, se je vrnil z nič kaj razveseljivimi podatki. Takse, kijih morajo plačevati odprave, so vedno višje in napovedujejo jih celo v državah, kjer jih doslej ni bilo. Perujska planinska organizacija naj bi namreč nekatere že obvestila, da morajo vse skupine (alpinistične odprave in trekingi), ki žele plezati v njihovih gorah, plačati po 100 S, če so cilji pod višino 5000 m in 200 $ za višje; taksa velja za skupine do štirih udeležencev, za vsakega nadaljnjega je treba dodati po 50 $. In – vsi se morajo prijaviti ob prihodu in odhodu. Obvestila so sila nejasna, toda že letošnje izkušnje bodo pokazale, česa se lahko nadejamo.
Za najbolj obiskane kanadske gore pa je že potrjeno, da bo po letu 1995 potrebno plačevati takso za vsak obisk. Za Denali (Mt. McKinley) in Forakker bo 200 USD na osebo, prihod pa bo potrebno prijaviti 60 dni vnaprej. Denar naj bi koristili za vzdrževanje (ni povsem jasno česa) in opravljanje reševalne službe. In – nikar se ne odpravljajte v njihove gore z vodnikom! Sigi Haupfauer je poročal, da so nedavno njihovega GV izločili iz skupine in ga s policijo nagnali nazaj v Evropo. In razlaga: Tuji profesionalni vodniki v Narodnem parku Denali ne smejo voditi.
(F. S.)
Sledidesetih let
Priprave knjige smo se lotili tako, kot da bi šlo za enega naših mnogih pohodov v gore.
PD dr. Gorazd Zavrnik je bilo ustanovljeno 17. novembra 1983, prva številka Sledipa je izšla skoraj natanko pred desetimi leti, 30. maja 1984. Bili so bencinski boni, depozit za prehod meje, živilske nakaznice, »šečerne ploče« namesto čokolade, usmerjeno izobraževanje … hkrati pa bučne priprave na OI v Sarajevu (še pomnite tovariši?), se tistega časa spominja glavni urednik najnovejše planinske knjige »Sledi« dr. Marjan Kordaš.
Sledi, ki jih je (že doslej) pustilo glasilo PD ljubljanske medicinske Fakultete, v slovenski planinski literaturi, so jasno začrtane in zlepa ne bodo izginile. Kako je bilo z napovedjo, kako je izšel prvi »Bilten« in potem vsi naslednji, do zadnjega, ki ima številko 17/18, je sedaj podrobno opisano na enem mestu: v uvodu istoimenske knjige, ki je že v prodaji tudi v knjigarnah.
Prva številka Sledi je imela vsega pet listov (A4), knjiga je pa zajetna, ima kar 287 strani in lep barven ovitek s Krnom in Drežnico na prednji strani ter Škrlatico s sosedoma z vršiške ceste na zadnji. V njej seveda ni društvenih novic, tudi prenekateri članek je izpuščen, dodanih jih je pa kar precej. Največji del so namenili opisom poti. Pa ne katerih koli, temveč plezalnih, od malo. do izjemno zahtevnih. (Avtorju dr. Andreju Masen nomenklatura PZS, ki vse uvršča med zelo zahtevne, ne zadošča, zato je za opisane »ferate« uvedel še dodatno!) Opisi, ki so izšli v biltenu so vzbudili dovolj pozornosti, tako, da najbrž ni pretirana »zahteva«, naj se njih krog (v knjigi jih je »le« 31) še nekoliko razširi in izda s primerno grafično opremo tudi kot specializiran vodnik. (Dotlej pa Sledi v roke!)
Drugi sklop člankov ima (nad) naslov »Gorniška problematika«. O varovanju na plezalnih poteh (!), nesrečah in podobnem. Slede strokovni, kakršnih se ne bi branile niti specializirane revije, npr.: Kako dihati, O preživetju v izrednih razmerah, Sol in voda, Napor, Hiponatrijemija ipd. Na koncu pa še literarni zapisi, seveda o gorah in ljudeh v njih; od Stanka Klinarja »Medvedji dol in njegov Stol« in Kordaševe črtice »Črni sneg«, do »Triptiha« Kristijana Jezernika.
(F. S.)
Anapurna razširja ponudbo
V Ljubljani smo dobili novo trgovino s planinsko opremo – Anapurno. V prijetnem okolišu, na Krakovskem nasipu 10 (od Zoisove piramide na Grabnu do mostu, potem pa desno »en raztežaj«, dobro vidne table viseče na cepinu ni mogoče zgrešiti), sta jo odprla naša znana alpinista Rok Kovač in Bor Štancar, ki bosta lahko tudi svetovalca manj izkušenim.
V trgovini, ki je odprta med 9. in 13. uro ter od 15. do 19. ure, bo naprodaj predvsem specialna oprema za plezalce in alpiniste, pa tudi za treking in na planinstvo na splošno. Večino opreme bo sicer zaenkrat še uvožene (Salewa, Cassin, la Sportiva idr.), ne bodo pa manjkali tudi preizkušeni izdelki ABS, ki jih že dolgo izdelujeta zakonca Štancar in čevlji Alpina.
(F. S.)
Vaja vodnikov reševalnih psov
Na postajah GRS Ljubljana in Kranj so že dalj časa pogrešali reševalne pse, ki bi poleg iskanja zasutih v plazu iskali tudi pogrešane in izgubljene osebe na terenu. V Sloveniji je na eno zasuto osebo v snežnem plazu najmanj 20 oseb izgubljenih na terenih pod gozdno mejo. Zato so imeli 7. in 8. maja preizkus sposobnosti vodnikov in njihovih lavinskih psov. Vajo so začeli na Vršiču, kjer so iskali »ponesrečenca« na poraščenem terenu. Nato so odšli na Sleme, kjer so vadili iskanje zasutega v snežnem plazu, takoj za tem pa še iskanje onemoglega planinca v rušju. Prenočili so kar na Slemenu. V ta namen so zgradili igluje. Naslednji dan so ponovili iskanje na terenu med Slemenom in Tamarjem. V Tamarju so še enkrat ponovili reševanje iz plazu in iskanje v rušju. Kondicijsko precej naporno vajo so vodniki in psi dobro opravili. Težave so imeli le pri preiskovanju terena, kar pa je razumljivo, saj takega dela doslej niso bili vajeni.
(M. P.)