Paklenica za vse (življenjske) čase

Ralf Dujmovits (1961), eden najizkušenejših alpinistov svoje generacije in prvi Nemec, ki je stal na vseh štirinajstih osemtisočakih, se je po četrt stoletja znova vrnil v Paklenico. Ob zadnjem obisku je preplezal klasično Velebitaško, smer, ki je za mnoge plezalce prvi resnejši stik z večraztežajnim plezanjem v Anića Kuku.
Tokrat se je skupaj z Nancy Hansen podal v osemraztežajno smer Nostalgija, ki jo Stéphanie Bodet in Arnaud Petit priporočata v vodniku Nouvelles Parois de Légende. Smer je značilna predstavnica »stare šole«: izrazite poči, kamini, kratki, a intenzivni detajli ter raztežaji, ki sledijo naravni logiki stene. V tem letnem času je zaradi bujne vegetacije plezanje nekoliko zahtevnejše, saj so stopi pogosto skriti.
Dujmovits in Hansenova sta se nastanila v kampu Anića Kuk, ki ostaja priljubljeno zbirališče mlajše plezalske skupnosti. Ralf je poudaril, da ga je prav ta kombinacija klasičnih smeri, živahnega plezalskega utripa in neposrednega stika s skalo spodbudila k ponovnemu obisku.

Za Dujmovitsa, ki je večino kariere posvetil visokogorju, je Paklenica prostor, kamor se vrača zaradi osnovnega razloga, zaradi katerega je sploh začel plezati: zaradi dobre skale, jasne linije in partnerstva v navezi. Velebitaška in Nostalgija sta v tem smislu dve točki iste zgodbe — začetka in nadaljevanja plezalske poti, ki se tudi po desetletjih ne izgubi …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja