Plezalec naj ima dovolj prostora
Nekaj pojasnil Vilija Gučka, glavnega sodnika na tekmi v športnem plezanju v Domžalah
TRŽIČ – Vili Guček – Glavni sodnik na tekmovanju v športnem plezanju »Domžale ’90« pojasnjuje tamkajšnje sodniške odločitve.
»Napako smo storili že prvega dne z oženjem plezalnega prostora, zaradi namestitve sodniških vrvi. Vendar se e ob odličnem izteku prvega dne, ko se nihče ni dotaknil spornih vrvi, povsem potuhnila. Sodnik je namreč prvega dne visel dovolj odmaknjen od plezalcev.
Ta napaka pa se je drugega dne stopnjevala v tem, da je sodnik visel preblizu smeri, oz. je ta vodila preblizu sodnika. Napaka postavljalca smeri in sodniških vrvi, ter moja, ker tega nisem preprečil.
Sodniške odločitve med samo tekmo pa so bile v skladu s sprejetimi določili, in so jih poznali tudi plezalci. Kdor ima v rokah rdeče pero, ne more pisati zeleno. Spreminjati pravila med nastopi plezalcev pa se ne da. Ostaja pa seveda dejstvo, da je bila smer preozka, inje táko’plezanje izgubilo smisel.
Kako popraviti napake? Zaradi dotika sodniških vrvi smo ustavili vzpon plezalca — morda zmagovalca?! In tudi če bi sedaj hipotetično spregledali dotik spornih vrvi prizadetim plezalcem (Škarjevi, Slabetu, Vernerinu in Jamnikarju), se moramo v istem hipu vprašati, kako bi plezali vsi ostali, če bi jim dotik dovolili? Ponovitev finala?
Vsem tekmovalcem, osuplo zmedenim gledalcem in sicer odličnemu organizatorju, smo sodniki nedvomno dolžni opravičilo.
Plezalec mora imeti dovolj prostora za plezanje, le-to je namreč bistvo tovrstnih tekmovanj. Z nerodno postavitvijo sodnikov pa smo tokrat kratili plezalcem prav to.
Podrobna analiza sodniških napak in preprečevanje podobnih v bodoče je zato naša prva naloga.«
Res je škoda, da ob tako dobri organizaciji tekmovanja, kot je bila v Domžalah, ostane pri gledalcih, tekmovalcih, sodnikih in organizatorjih občutek nezadovoljstva. Za to niso krive le sodniške napake. Postavlja se mnogo vprašanj, kot je: Zakaj prirejati tekme na tako nizkih in v širino omejenih stenah? Kot ironično primerjavo naj navedem, da je bila na tekmi za svetovni pokal na Dunaju najslabša dosežena višina pri moških 8 m, v Domžalah pa je cela stena merila 10 m (tudi druge umetne stene pri nas niso občutno višje).
Če smo že narod organizatorjev in želimo na vsak način imeti tekme, bi lahko tudi prilagodili pravila UIAA za naše razmere… Smo pa tudi smešni: strogo se držimo tekmovalnih pravil, določil UIAA o višini in širini stene pa ne upoštevamo.
Pa še nekaj o tekmovalcih: njihovo obnašanje, kljub očitni prizadetosti ni bilo niti malo športno.
N. R.
Srečanje kranjskih himalajcev s Česnom
KRANJ – PD Kranj je na Brdu pripravil srečanje svojih članov, udeležencev alpinističnih odprav v Himalajo, s Tomom Česnom. Ob tej priložnosti so kranjski planinci svojemu prvemu alpinistu za njegov izjemen dosežek v južni steni Lotseja izročili spominsko darilo ter zlati častni znak PZS. Česnu je za njegov zadnji alpinistični uspeh čestital tudi dr. Peter Vencelj, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki je ob tem dejal, da bo v novi funkciji šport enako resno jemal kot šolstvo, ki ga sicer precej bolje pozna. Novi kranjski župan Vitomir Gros, ki se je prav tako udeležil sinočnjega srečanja, pa je po čestitki slavljencu povedal, da bo občinski skupščini predlagal, naj Toma Česna proglasi za častnega občana Kranja. Na sliki od leve: predsednik PD Kranj Franci Ekar, Marjan Manfreda in Tomo Česen.
(L. S., foto: Marjan Zaplati!)
Alpe-Adria Sagarmatha 90 sredi priprav
LJUBLJANA – Odprava Alpe-Adria, ki bo odšla v Himalajo sredi avgusta in v kateri so slovenski in italijanski alpinisti s ciljem splezati na najvišji vrh na svetu Everest, je sredi največjih priprav. Zbiranje finančnih sredstev je tudi pri tej odpravi največji problem. Da bi izkoristili prav vse možnosti zbiranja denarja, so izdali lično razglednico (na sliki), ki jo prodajajo po 100 din.
Brez navijanja cen v gorah
Majski Planinski vestnik seznanja bralce z rezultati izredne skupščine PZS – O gorskem kolesarjenju – Zbirka planinskih misli
LJUBLJANA, – Planinska zveza Slovenije ne bo kolektivni član nobene politične stranke. Enako naj delujejo tudi planinska društva v okviru PZS, kar bo ohranilo enotnost naše planinske organizacije. To je eno od pomembnih določil aprilske izredne skupščine, ki ji je posvečen tudi uvodni zapis v letošnji peti številki Planinskega vestnika.
Precejšnje pozornosti je deležen – kot je poudarjeno v PV – tudi predlog uvodničarja na skupščini, naj letos ne pretiravajo v planinskih domovih z navijanjem cen. Rajši naj bi izboljšali kakovost storitev. Tako bi prispevali h gospodarnejšemu poslovanju planinskih koč in domov.
PV na kratko predstavi novega predstavnika PZS Andreja Brvarja. Je mlad, toda izkušen planinski delavec. To potrjujejo številne naloge, ki jih je doslej uspešno opravljal (tudi) v naši planinski organizaciji.
Planinski vestnik vrsto let sproti in na strokoven način opozarja na ekološke probleme v gorskem svetu. V svojem prispevku Igor Maher opiše najbolj žgoče negativne posledice človekovega množičnega vdiranja v visokogorje. Človekova domišljija je brezmejna – v Švici, na primer, nameravajo nadzidati vrh Fletschorna za tri, metre. Tako naj bi vrh meril 4000 metrov, kar bi pomenilo višjo kategorijo privlačnosti za obiskovalce. Morda se bodo takšna in podobna opozorila na brezvestno ravnanje zdela komu malenkostna in dlakocepska, toda če velja pregovor »kamen na kamen palača«, potem bi lahko tudi rekli »strup na strup — puščava«, zaključuje avtor.
Gorsko kolesarjenje se je v zadnjih letih izredno razmahnilo, s tovrstno obliko rekreacije pa nastajajo tudi težave, povezave z uničevanjem planinske prirode. Najnovejši Vestnik tej problematiki namenja precej prostora. Barbara Novak v svojem prispevku opozarja, da gorski kolesarji ne potrebujejo utrjenih poti, temveč vozijo lahko povsod, kjer jim to površina dopušča. Za njimi ostaja poležana trava, pomečkana podrast, zareze na tleh ali celo razgaljeno podtalje. Zato bi morali nujno označiti trase, kjer je dovoljeno gorsko kolesarjenje, razmišlja avtorica. Glede pridobivanja denarnih sredstev, to breme ne sme pasti le na planinske in gozdarske organizacije, ampak bi morah sredstva prispevati tudi izdelovalci koles, turistična podjetja in navsezadnje tudi gorski kolesarji sami.
Opozorimo naj na neprijetno dogodivščino, ki jo opisuje Mojca Žebaljec. S prijateljem sta se odločila prepotovati del planinske transverzale od Pivke do Postojne. Namesto prijetnega doživetja so ju na poti proti Sv. Trojici pričakali streli iz vojaških pušk. »Takšne izkušnje naših planincev ne bi smele ostati samo v pripovedovanju med znanci, ampak bi bilo treba vsako takoj sporočiti PZS,« ob omenjenem opozarja urednik. »Klini, zagozde, zatiči,« je podnaslov zbirke planinskih misli s skupnim naslovom »Gora ni nora«, ki jih zbira France Malešič. PV objavlja nekaj takšnih. Med njimi je tudi star alpinistični izrek: »Cilj alpinistov je en sam; Bodi kar si!«
Aprilski Planinski vestnik je predstavil nekaj najlepših in najbolj znanih turnih smukov v Julijskih Alpah: Viševnik (2050 m), Veliki Draški vrh (2243 m), Tičarica (2071 m), Kotovo sedlo (pribl. 2200 m), Kredarica (2515 m), Rodica (1996 m), Km (2245 m) in Kanjavec (2568 m). Zapis vsebuje tudi osnovne podatke o vzponu, sestopu možnostih prenočevanja …
Slovenska planinska javnost je v tej številki seznanjena tudi z gorniško dejavnostjo naših rojakov Bariločah. Ti so pred skoraj tridesetimi leti osvojili nekatere težko dostopne vrhove, med katerimi je tudi Torre Turna. Več o tem lahko preberete v prispevku Matije Tume.
Omenimo potopis Janeza Bizjaka, ki nas vabi na potep po planinskem svetu med Kanalsko (Italija) in Ziljsko dolino (Avstrija); na Ojsterc, Zahodno in Bistriško planino…
MATEJ ŠURC
PREJELI SMO
Domžalski tekmi ob rob
Pred tekmo smo bili plezalci seznanjeni, da med plezanjem ni dovoljen dotik sodnika ali vrvi, na kateri je visel. Sodnik pa je bil v plezalnem prostoru (to je poleg omejene plezalne smeri še zračni prostor okoli nje!) in zato je oviral plezanje, česar plezalci nismo predvidevali, ko smo sprejeli plezalne pogoje. Nehote se nas je sodnika, že po premaganem odstavku ob njem, le rahlo dotaknilo, kar nekaj plezalcev. Na video posnetku sem si ogledal plezanje fantov in se začudil vrstnemu redu, saj sva z Andreom Vernerinom edina dosegla vrh. Podobne neplezalne težave so imela tudi dekleta.
TADEJ SLABE
Plezalni klub Škofja Loka
Aleš Jenstrle je v Paklenici na pogled preplezal smer Majhni, ostri, zli (IX—), isto smer je ponovil tudi Franci Langerholc. Škofjeloški plezalci niso več združeni pod imenom alpinistični odsek, temveč so ustanovili prvi plezalni klub pri nas.
Na novi tržiški steni tudi gledalci
TRŽIČ – V Sloveniji rastejo umetne stene kot gobe po dežju in prav na otvoritvi nove stene v osnovni šoli Bistrica pri Tržiču je bilo videti, zakaj. Navdušenost mladine za gibanje v vertikali je prav neverjetna poleg tega pa so otroci tudi izvrstni plezalci.
Prireditev se je pričela s tekmo med osnovnošolci nižjih razredov, ki so plezali z varovanjem od zgoraj. Edini, ki je do vrha preplezal smer, je bil desetletni Jože Gros, učenec 3. razreda osnovne šole v Podljubelju. Tudi drugi niso veliko zaostajali za njim in le malokdo od gledalcev je verjel, da so skoraj vsi tekmovalci prvič plezali le dan pred tekmo.
Za njimi se je v dveh vzporednih in enakih smereh pomerilo 12 hitrostnih plezalcev. Ob bučnem vzpodbujanju gledalcev in dobre glasbe je prvo mesto zasedel Aljaž Anderle, ki je kasneje demonstriral tudi pravo plezanje.
Uradno je steno s kratkim govorom in simboličnim vpenjanjem svedrovca otvoril tržiški župan Peter Smuk.
A ne samo mladino, tudi odrasle je zagrabilo navdušenje nad novo pridobitvijo, zato se je kar dvanajst gledalcev odločilo, da preizkusi svoje sposobnosti. Med njimi je bilo nekaj odličnih tržiških športnikov in vsi smo morali priznati, da jim gre plezanje kar dobro od rok in nog. Med odmori sta gledalce zabavali plesni skupini Arabesk in Miš-Maš, tako da je program potekal v zadovoljstvo vseh gledalcev in nastopajočih. Imeli smo resnično lep večer, za kar se je potrebno zahvaliti tudi glavnemu pokrovitelju prireditve Diskontu Center iz Tržiča, ki je prispeval nagrade za tekmovalce.
Same stene pa ne bi bilo brez sponzorjev SO Tržič, TKS Tržič, Ornega – Praprotnik, GG Tržič, Triglav, Zlit, Tiko, Tokos, Veriga-Lesce, Plamen-Kropa, SGP Tržič in nekaj pridnih tržiških alpinistov.
Letos slabo v Patagoniji
Letos se v Patagoniji menda ni dogajalo kaj posebnega. Sezona se je začela z izredno slabim vremenom. Ko pa se je konec januarja zjasnilo, je bilo lepo 14 dni, kar je v Južni Kordiljeri nekaj izrednega. Takoj ko je posijalo sonce, so seveda vsi odrinili na ture. Zgodili pa sta se dve hudi nesreči in večina je bila potem zaposlena z iskanjem ponesrečencev. Italijansko navezo je pod Torrejem odnesel plaz, mlada plezalca iz Buenos Airesa pa sta izginila na Poincenotu.
Alberto Del Castillo se je 15. januarja s, španskim tovarišem povzpel na Agujo Guillaumet. 30. januarja je z Brazilcem Portelo in Meyerjem ponovil Argentinsko smer na Fitz Roy, 4. februarja je bil z njima na Aguja Poincenot, 10 dni kasneje pa je z Miroslavom Smidom (ĆSFR) ponovil še Maestrijevo na C. Torre. Za konec je z Bariločanom Claudiom Schurer Stollejem prečkal še Celinski led zahodno od Fitz Roya (od Paso del Viento do ledenika Marconi). S tem se je povzpel na čelo argentinskih plezalcev.
Omeniti velja še solo vzpon M. Šmida po Maestrijevi na Cerro Torre. Ni bil prvi, spomnimo se le podobnih »filmskih vzponov« Marka Padrinija, toda, letos podobnih dejanj ni bilo prav veliko.
I. D.
Jeseniški klini
Člani alpinističnega odseka pri PD Jesenice sporočajo, da imajo na zalogi kline po 20 din za kos. Kupiti jih je mogoče vsak četrtek med 19. in 20. uro v društvenih prostorih v poslopju TVD Partizan, za večje količine pa se je mogoče domeniti tudi za drugačen način izdaje (dostave).
ALPINISTIČNE NOVICE
Srečanje alpinistk letos na Češkem
Vsakoletno srečanje RHM, na katerem se zberejo alpinistke iz vsega sveta, bo letos od 26. avgusta do 2. septembra v ĆSFR. Izhodišče bo mesto Teplice nad Metuji približno 150 m SV od Prage. Vse tiste naše alpinistke, ki jih srečanje zanima, naj se čimprej javijo Ines Božič, Cerkova 9, Ljubljana (tel. 061 344-000), kjer bodo dobile tudi vse podrobnejše informacije o nastanitvi in programu.
AO Rašica v Meteori
10 članov AO Rašica iz Ljubljane je prvomajske praznike preživelo v grški Meteori. Opravili so nekaj čez 100 vzponov, od tega 10 z oceno VII. Poleg tega sporočajo, da so uspešno zaključili letošnjo alpinistično šolo, jeseni pa se bo začela nova.
Brošura o šoli v Manangu
Planinska zveza Slovenije pripravlja izdajo brošure ob 10-letnici šole za gorske vodnike v Nepalu (Manang). Ideja Aleša Kunaverja je zaživela v dolini pod Anapurnami, kjer sedaj vsako leto KOTG pripravi tečaj. Iz brošure boste izvedeli vse o gradnji, poteku tečajev in nadaljnjih perspektivah. 90 strani fotografij in teksta v slovenščini in angleščini vam bo predstavilo življenje in delo v Manangu.
Brošura izide konec junija, do takrat pa je tudi zadnji rok za prednaročila. Cena je 80 din, po izidu pa bo višja. Prednaročila zbira PZS na tekoči račun št. 50101-678-47046 s pripisom »šola Nepal«. Z nakupom boste med drugim podprli delo šole, ki se otepa z velikimi finančnimi problemi. Še vedno pa lahko naročite tudi reklamni oglas vašega podjetja, ki bo objavljen v omenjeni brošuri.
Novice iz športnega plezanja
Tretji vzpon v smeri Levitacija (IX/ IX+) v Kotečniku je 12. t. m. opravil Albin Simonič (AO Štore). V istem plezališču je ponovil tudi Kolomona (7b+) in Srebrno streho (7b), v Ospu pa je ponovil Paris-Dakar (IX-). Skupaj s Tadejem Goričem pa sta v Kotečniku opremila in splezala še tri nove smeri. Najtežja med temi je Hanta yo (7b), medtem ko ima Mačka oceno 7a+, Velikonočna pa 7a.
Plezala v stenah otoka Jabuke
V severni in južni steni Jabuke sta Stipe Božič in Stane Klemenc splezala dve prvenstveni smeri. Otok je eruptivnega izvora, granit je dober, stene so strme, od morja do vrha pa je višinska razlika 100 metrov. Smer v severni steni (Smer gazelaša) ima oceno III, IV-,v južni steni pa je v celoti precej lažja, le izstop sta ocenila z oceno V.
Za Kangčendzengo 16 prijav
Na informativni razpis komisije za odprave v tuja gorstva za odpravo na tretji najvišji vrh na svetu, 8586 metrov visoko Kangčendzengo (odprava naj bi odšla na pot spomladi 1991), je prispelo 16 prijav. Tone Škarja (AO Kamnik) se je prijavil kot edini kandidat za vodjo odprave, med plezalci kandidirajo Blaž Jereb (AO Radovljica), Darko Juhant (AO Litija), Marko Prezelj, Rado Nadvešnik (oba AO Kamnik), Bojan Pograjc, Vanja Furlan, Bojan Počkar (vsi AO Železničar), Iztok Tomazin, Filip Bence (oba AO Tržič), Andrej Štremfelj (AO Kranj), Matjaž Ravhekar (AO Jesenice), Stane Belak in Viki Grošelj (AO Matica), Damijan Meško (AO Matica) in Matjaž Vrtovec (AO Železničar) pa sta kandidata za zdravnika.
Tone Škarja je v svoji prijavi navedel po prioriteti naslednje cilje:
1. prvenstveni vzpon po 2800 m visokem južnem razu južnega vrha (8481 m)
2. vzpon na glavni vrh
3. vzpon na srednji vrh (8478 m)
4. nepreplezani vzhodni vrh Jannuja (7468 m)
Prvenstveno smer na južni vrh naj bi opravila ena naveza v alpskem stilu. Naveze oziroma posamezniki naj bi delovali samostojno. Resnično skupna stvar bi bila samo organizacija pristopa in baznega tabora. Tone Škarja predlaga za odpravo 6—8 plezalcev ter zdravnika in vodjo. V svoji prijavi je omeni tudi, da bi v primeru, če bi Indijci dovolili vzpon iz Sikima, odpravo poslali tja. Tam je namreč še vedno nepreplezana vzhodna stena Kangčendzenge.
V Završnici že 9 smeri
Završnica, novo plezališče nad Žirovnico, se vse bolj uveljavlja, za kar imajo zasluge še posebej Jeseničani. Aljoša Pretnar iz AO Radovljice je preplezal smer Bonsai (VII), Benjamin Ravnik Mustanga (VIII+) in Novi jutrišnji dan (VIII+), skupaj z Iztokom A molom (ki jo je opremil) pa sta zmogla še Žolno (VII+). Razen zadnje, ki je v osrednjem delu (levo od velike votline) in je dolga dva raztežaja (45 m), so smeri visoke po deset metrov (v levem delu), pa tudi 25-30 (na desni). Na desni je pripravljena tudi pot (z vrvjo), ki olajšuje nameščanje varovanj.
Spust na smučeh z Elbrusa
Viki Grošelj uspešno uresničuje tudi svoj drugi projekt. Poleg akcije 8000+ ima v načrtu vzpone na najvišje vrhove celin. Do sedaj se je povzpel na Everest (Azija), McKinley (S. Amerika), Aconcaguo (J. Amerika), Kilimanjaro (Afrika) in Kosciuszko (Avstralija). Pred dnevi pa se je vrnil z uspešnega vzpona na Elbrus (5642 m), ki ga v izven evropskih deželah štejejo za najvišji evropski vrh, saj preko Kavkaza poteka meja med Evropo in Azijo.
Vzpon sam tehnično ni zahteven, spust z vrha na smučeh pa je dokaj težaven. Posebno zgornjih 300 metrov, kjer je na nekaterih mestih na-klonina do 50 stopinj. Grošelj je odpotoval 7. t. m., dosegel izhodišče — kočo Prijut 11 na višini 4200 m — 12. t. m. Po dnevu čakanja zaradi slabega vremena je nato 14. t. m. dosegel vrh v 7 urah in nato v 2 urah presmučal 1500 višinskih metrov nazaj do zavetišča. Naslednji dan se je prav tako na smučeh spustil še nadaljnjih 1900 metrov do doline. Razmere je imel dobre.
To ni bil prvi jugoslovanski spust z vrha Elbrusa. Pred štirimi leti sta kot prva z vrha smučala naša znana ekstremna smučarja Davorin in Luka Karničar.
Grošlju v njegovem projektu manjkata tako le še dva vrhova. Najvišji vrh Oceanije Poncak Java (4800 m), za katerega je pri indonezijskih oblasteh zelo težko dobiti dovoljenje, ter Mt. Vinson (4895 m) na Antarktiki, ki pa je zaenkrat še neprekosljiv finančni problem. Stroški vzpona nanj znašajo kar 20.000 dolarjev. Sponzorji Gro-šljevega projekta »Najvišji vrhovi kontinentov« so Rašica, Kolinska, Zavarovalnica Croatia, Kemoservis Ljubljana, Saša Slavec Tacen, Jože Govekar Ljubljana, Loterija Slovenije, ZTKO mesta Ljubljane, Elan, Zvonko Meško Ormož, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Obrtno združenje Šiška.
Nagrada Nejc Zaplotnik
Interfilm iz Kranja, organizator Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov – letos že trinajstega — spet pripravlja natečaj in podelitev literarne nagrade Nejc Zaplotnik za gorniško literaturo oziroma za strokovno-reportažno literaturo v revialnem tisku na Slovenskem.
Knjižne izdaje ali tekste v revialnem tisku iz obdobja zadnjih dveh let (recenzentski izvod ali kopijo teksta) je treba poslati na naslov Interfilm festival, Prešernova 30, Ljubljana, da bodo na voljo strokovni žiriji.
