Na podrobnosti bo potrebno še počakati
Letošnjo pomlad je samo v nepalski Himalaji 32 odprav
LJUBLJANA – Letošnjo pomlad je samo v nepalski Himalaji 32 alpinističnih odprav, iz Tibeta le počasi prihajajo novice o japonski in nemški odpravi ter Messnerju, koliko jih je v indijski Himalaji, Hindukušu in drugih gorstvih, pa zadnja leta sploh ni več mogoče ugotoviti.
Vesti o »solo« vzponu 31-letnega Jasua Kata, ki naj bi se prvi povzpel na Everest z obeh strani, so še vedno skope. Je le zadnji člen japonske odprave (zelo verjetno), so plezali po novi smeri? Kdaj je to bilo? Na odgovore bomo morali še nekoliko počakati.
Na nepalski strani Everesta poskušajo Poljaki (po Južnem rebru) in Španci (po normalni smeri, kar s 40 Šerpi). Tudi sosed Lhotse ima kar dva obiska. Po normalni smeri se vzpenjajo Španci, v J steni pa poskušajo Francozi. In po nekaterih novicah naj bi Nicolas Jeager poskusil kar v alpskem slogu.
Prvenstvena v Peci
V nedeljo 18. t. m. sta Vili Budna in Tone Maklin (oba AO Mežica) preplezala novo smer (Člansko: V/III-IV, 350 m, 4 h) v Peci.
Danci in Švedi v Paklenici
Ponovili so precej znanih smeri, skupaj pa so opravili 66 vzponov
LJUBLJANA – Dolfi Rotovnik je tudi letos pripeljal v naše kraje večjo skupino danskih planincev, čeprav se je odrekel funkciji predsednika njihovega alpinističnega kluba. Bili so na Velebitu in drugje, mlajši pa so plezali v Paklenici.
Ponovili so precej znanih smeri (Velebitsko, Šaleško, Karabore, Bramovo, Sažeto itd.) in to predvsem prosto ali »čisto« (brez zabijanja, kvečjemu z uporabo zagozdic). Srečali so se tudi z nekaterimi našimi plezalci in pohvalili njih tehniko ter kondicijo. Precej pripomb pa imajo na čistočo (v nacionalnem parku) in nikakor ne morejo razumeti ravnanja nekaj naših in avstrijskih plezalcev, ki so pokazali skrajno malomarno varovanje. Skandinavci so znani, da so pri njih težje plezalne nesreče redke.
Zanimivo je še, da je bilo med 40 udeleženci izleta plezalcev sicer le 12, toda trojica je prišla celo s severne Švedske (samo do Kobenhavna so potrebovali 20 ur, potem pa s skupnim avtobusom še 36). Vsega so opravili 66 vzponov.
Slikarji pod Steno
MOJSTRANA – PD Mojstrana je pripravilo prvo slikarsko kolonijo v Vratih, ki se je pričela v ponedeljek 12. maja, na njej pa sodeluje 12 krajinarjev iz vse Slovenije. Društvo je akcijo, ki naj bi postala tradicionalna (po vzoru vršiške, ki jo že dolga leta pripravlja PD Jesenice) in za katero ima prav gotovo zasluge tudi jeseniški likovni klub DOLIK, usmerilo tudi v pripravo razstave, ki jo bodo odprli v Mojstrani in še nekaterih krajih. Po eno delo pa bodo udeleženci odstopili organizatorjem, da bo krasilo postojanke, obenem pa bodo ta dela osnova galerije slik v planinskem muzeju.
Mladi planinci na Vremščici
Ob dnevu mladosti se je vrh Vremščice zbralo prek 1.000 mladih planincev iz Primorske, Notranjske pa tudi zamejstva. Iz Kopra je pripeljal celo posebni vlak, na 1026 m visoki vrh pa so se planinci povzpeli z vseh strani. Med njimi so bili tudi starejši, ki se še čutijo mlade, organizatorji, PD Sežana, pa so imeli v svojih vrstah celo 83-letnega »mladeniča«. Na vrhu so s skupnimi močmi izvedli krajši kulturni program udeleženci iz različnih PD, izkazali pa so se tudi cicibančki iz Divače, ki so recitirali, peli in zaplesali. Tradicionalno srečanje mladih planincev z vse Primorske je minilo v vedrem razpoloženju.
Jubilej PD Slovenj Gradec
PD Slovenj Gradec praznuje letos 60-letnico svojega raznolikega delovanja. Zlasti razveseljiv je v jubilejnem letu porast članstva in velika angažiranost mladih pri društvenih akcijah. Mednje sodijo obnovitvena dela na njihovi Kremžarici in stalna skrb za pota v slikoviti slovenjgraški okolici. Tako bo to soboto MO PD Slovenj Gradec temeljito očistil stezo, ki vodi z Legna na Kremžarico, zvečer pa bodo pred Kočo pod Kremžarjevim vrhom zakurili kres. To bo začetek osrednjega praznovanja občinskega praznika in obletnice PD, ki je napovedano za v nedeljo. Tedaj se bodo občani in planinci množično povzpeli do Koče pod Kremžarjevim vrhom, kjer se bo v nedelja ob 10.30 pričela osrednja proslava z govori in kulturnim programom.
Množični pohod na Kremžarico je prva iznad štirih osrednjih akcij, ki jih občina Slovenj Gradec prireja ob svojem prazniku v spomin na boje Zidanškove brigade. Po proslavi bodo odprli Šišernikovo pot. To je povsem nova razgledna pot po obronkih Pohorja od Koče pod Kremžarjevim vrhom proti Dravogradu. Poimenovali so jo po letos preminulem tovarišu, gorskem reševalcu in alpinistu.
Odprli zavarovano smer
Prva alpinistična pot na Hrvatskem je posvečena popularnemu Žoharu
ZAGREB – V nedeljo 18. t.m. so člani PD Željezničar iz Zagreba v počastitev 35-letnice osvoboditve Zagreba, 30-letnice dela AO in 40-letnice alpinističnega dela Dragutina Belašiča-Žohara odprli prvo alpinistično (zavarovano) pot na Hrvatskem. Otvoritvi pod Okičem je prisostvovalo prek 150 planincev.
O delu Žohara je spregovoril prvi načelnik AO Velimir Neferovič. Rodil se je leta 1913 v Zagrebu in se izučil za brivca, s planinstvom pa se ukvarja že od leta 1928. Šest let kasneje se je vključil med turne smučarje in leta 1938 v alpinistično sekcijo HPD. Kljub temu, da je opravil letni in zimski tečaj, je bil v steni prvič »šele« pred 40 leti. Dve leti kasneje (1942) so ga med zimsko turo ujeli Italijani in v njihovih zaporih je preživel poldrugo leto. Kmalu po povratku so ga internirali Nemci. Po osvoboditvi pa je bil spet takoj med alpinisti in planinci. Postal je odbornik, veliko časa je posvetil vodništvu, predaval je in vodil razne vzgojne akcije, tako da je znan alpinistom vse Jugoslavije. Za svoje delo in uspehe je dobil številna priznanja, tudi red zaslug za narod z zlatim vencem.
F.S.
ALPINISTIČNE NOVICE
Velika zajeda ponovljena
Stena Rzenika je v naših alpinističnih krogih pojem krušljivosti in v njej so vzponi redki. Zadnji prvenstveni, ki sta ga 1. avgusta lani zmogla Knez in Smodiš, smer sta poimenovala Rjavi pas ali Velika zajeda, je prvo ponovitev doživel celo šele v nedeljo 18. t. m.
Slavko Frantar (Tržič) in Janez Sabolek (Akademski AO) sta za ponovitev potrebovala 12 ur. Smer je ves čas hudo krušljiva (verjetno v spomladanskem času še nekoliko bolj) in je verjetno najtežja v steni. Vsaj Frantar, ki je plezal tudi že Centralno (Kamniško) smer in Centralni steber (Dular-Juvan) meni tako. Sicer pa sta oba plezalca prepustila morebitno korekturo ocene nadaljnjim navezam. Izjavila pa sta, da se jima nekatera mesta ocenjena s III (skica z opisom je bila objavljena v prvih Alpinističnih razgledih) zdijo skoraj prav tako težka kot tista ocenjena s V. Ocena prvih plezalcev je V, A 1/IV, A O.
Sistematično delo Novogoričanov
Člani AO Nova Gorica so v zimskih razmerah opravili prek 100 alpinističnih tur. V okviru alpinistične šole so imeli 13 predavanj in 10 dni praktičnih vaj in ta vzgojni ciklus je uspešno končalo 8 tečajnikov. Nekateri izmed njih so 10. in 11. t. m. že plezali v J steni Novega vrha, njihove prejšnje ture pa so bile usmerjene na Vršac, Kanjavec ter Triglav.
V nedeljo 18. t. m. sta brata Pavel in Peter Podgornik preplezala novo smer (Vzhodni steber: III-IV, 400 m, 4 ure) v vzhodnem delu J stene Planje. V zadnjem raztežaju sta v kaminu naletela še na led, sicer pa je bila stena kopna. Njuno mnenje je, da je v tej steni, ki je sila redko obiskana, še precej zanimivih možnosti. 14. in 15. t. m. pa sta Jože Brezavšček (Nova Gorica) in Ivan Rejc (Soški AO) opravila 1. ponovitev smeri Sivi ideal v J steni Jerebice. Za vzpon sta potrebovala 20 ur.
Ponovitve v Koglu
Spominska smer Cenetu Kramarju, ki sta jo 26. in 27. junija lani preplezala Milan Gladek in Miro Šušteršič, prva pa ponovila samo dan kasneje Roman Cerar in Janez Vodlan, postaja po objavi opisa v zadnjih Alpinističnih razgledih zanimiva tudi za širši krog. Drugo ponovitev sta 19. aprila opravila Marjan Kregar in Bojan Pollak (oba Kamnik), po tem sta jo zmogla Barbara Perčič in Andrej Štremfelj (oba Kranj) in samo nekaj dni kasneje (18. t. m.) še dve navezi: Tomo Česen in Peter Markič (prav tako oba AO Kranj) ter Rok Kovač in Lidija Pajnkiher (oba Akademski AO). Smer je res lepa, je zapisal Tomo Česen, precej lepša se mi zdi kot Kamniška, čeprav je le-ta najbrž nekoliko bolj naporna. Toda v Kramarjevi je mnogo prostega plezanja, razen predzadnjega raztežaja, ki vodi pod streho. Za ponovitev so zadnji potrebovali dobre 4 ure.
Sicer pa so v nedeljo 18. t. m. plezali v Koglu še Kamniško smer – Marko Česen in Andrej Štremfelj (Oba Kranj) ter Irena Markuš in Bojan Pollak (oba Kamnik) ter Zupanovo – Violeta Potočar (Kamnik) in Janez Vodlan (Domžale), Janez Benkovič (Kamnik) in Ines Božič (Obalni AO) ter Cene Berčič in Milan Gladek (oba Kamnik).
K pregledu vzponov pa lahko dodamo še, da so člani AO Kamnik tudi turni smuk z Grintovca, kar so kombinirali s prostovoljno delovno akcijo na Kokrskem sedlu.
Celjani v Mrzli gori
V soboto 17. t. m. sta Čanžek in Pepevnik ponovila Direktno smer v Mrzli gori. Naslednji dan so isto smer plezali Meta Meh in Marjana Šah ter naveza Cankar-Verdnik, Čanžek in Pepevnik pa sta ponovila Jesensko smer. Razmere so bile dokaj ugodne in le ponekod je bilo nekaj novozapadlega snega.
V Novem vrhu
Novi vrh (Spodnje Bohinjske gore) postaja vse bolj zanimiv za skupne ture, posebno v času spomladanske sezone. Če bo šlo po sreči in bo moč še letos razmnožiti vodniček (s prek 100 smermi!), ki ga je pripravil Marko Šurc, sedaj pa delo končuje Lojze Budkovič, bo podobnega zanimanja deležen še marsikateri vrh nad Bohinjem.
Člani AO Rašica so 10. in 1 1. .t. m. v Novem vrhu opravili kar 35 vzponov. Niko Novak in Lado Vidmar sta skupaj preplezala Andrejino smer (IV), Vidmar sam nato še Majsko (45 stopinj) Martino (V/IV) in) in Žlebeško (III-IV), Novak pa smer, ko jo je imenoval Črv (III+).
Iz AO Rašica so nam tudi sporočili, da so med vajami na Turne našli moško uro. Kdor jo pogreša, se lahko oglasi v njihovih društvenih prostorih (V Domu Svobode – Šentvid) vsak torek ali četrtek med 19. in 20. uro.
Mariborčani v Pečeh
V soboto 17. t. m. so Bračko, Golnar, Hansel in Novak vsak za sebe ponovili smer v stolpu ob Jamniški peči. Dan kasneje sta Bračko in Hansel opravila 2. ponovitev Simfonije v Strelčevi peči. Golnar, Novak in Rihter so preplezali smer Skozi kamin (Čajzove komine). Strelčevi peči, brata Andrej in Tone Gliha pa Cicov raz v isti steni (vsi so člani AO Kozjak).
V AO TAM zadovoljni
Aktivnih članov v AO TAM ta čas nimajo veliko in tudi za redno AŠ se jih je prijavilo premalo, tako da le-te vzgajajo individualno. Z dosežki pa so vseeno zadovoljni. Preplezali so 2 prvenstveni smeri v zimski sezoni (Carmen v Kokrski Kočni in Tamovsko grapo v Križevniku), in dve v zimskih razmerah (Smer nad Studenčkom v Rjavčkem vrhu ter Jaka v Grofički), sodelovali pa so tudi pri 1. zimski ponovitvi Spominske smeri Saše Kamenjeva v Dolgem hrbtu in Vevine v Štruci. Vseh zimskih tur so zabeležili 33, sodelovali pa so tudi na vseh smučarskih tekmovanjih alpinistov. V Paklenici jih je bilo 13 in opravili so 95 vzponov , med njimi sta tudi 1. in 2. ponovitev Smeri presenečenj, III+, 250 m v Manita peči. Plezali pa so tudi že v Kleku.
V Veliki Raduhi
Lojze Cajzek (Celje) in Franček Knez sta 17. t. m. preplezala novo smer Planika (IV+, A 1, 3,30 h) v Veliki Raduhi. Potem pa sta vstopila še v raz na skrajno desnem delu piramidastega dela stene, pa kmalu ugotovila, da so ga preplezali že pred njima. Toda po klinih sklepata, veliko ponovitev še ni bilo.
V steni nad Medvejo
V zadnji številki (1/80) Planinarskega lista, ki ga izdaja PD Kamenjak na Reki, je tudi članek (s sliko in tehničnimi opisi) Miljenka Marušiča o treh smereh nad Medvejo. Prvi vzpon so opravili Zagrebčani (1974), toda stena je počivala vsa do lani, ko so Rečani v manj kot štirih mesecih opravili prek 20 vzponov, dva sta bila prvenstvena. Višina stene je sicer le okoli 100 m, toda dostop je lahek.
Na Grenland odpotujejo julija
Inko Bajde (Kozjak), ki je vodja 3. mariborske odprave »Grenland 80«, nam je sporočil, da bodo iz Kopenhanga poleteli 7. julija, in sicer do letališča Kulusuk blizu Angmasalika. Ker v ekipi (12 članov) ne bo zdravnika, so se v sodelovanju s Radioamaterskim klubom Maribor odločili za brezžično zvezo.
Zajeda v Kucljih
V soboto 17. t. m. sta Peter Poljanec in Slavko Svetličič (oba AO Idrija) vstopila v Zajedo Kucljev (stena levo od Jerebice), z željo, da opravita prvenstveni vzpon. Toda »verjetno« jima pripada le prva ponovitev, ker naj bi prvi vzpon po še nepotrjenih podatkih 13. in 14. t. m. opravili Davorin Žagar (Soški AO) s soplezalcem. Ocena ponavljalcev je VI-, A 2/IV-V, A 1, 30 m strmega in 10 m lažjega). Dostop do stene traja iz Možnice okoli dve uri, zajeda pa je dobro vidna že iz doline.
V Ospu
Varianto Medo sta 10. t. m. ponovila Slavc Šikonja (Domžale) in Franci Vrankar (Mengeš). 18. t. m. je bila opravljena verjetno prva ženska ponovitev, Medo sta plezali Domžalčanki Stanka Grad in Barbara Kašnik. Vsaka posebej je nato s Cerarjem (Delo) ponovila še Staro smer, Marko Grad in Vodlan pa sta ponovila Gobo.
Prvenstvena v Planjavi
V nedeljo 18. t. m. so Borut in Matjaž Veselko, Stane Klemenc (vsi AO Domžale) ter Franci Vrankar (Mengeš) preplezali novo smer v J steni planjave (levo od smeri Mimo slapa, ocena VI- /IV, 250 m), ki so jo imenovali Stolp.
Akademski AO prijavil odpravo
Pred dnevi je tudi Akademski AO, za katerega je bilo že nekaj časa slišati, da se odpravljajo v Ande, prijavil odpravo. Sedemčlansko ekipo bo vodil Rudi Rajar, njegov namestnik je Andrej Škafar, cilj pa Cordillera Blanca, točneje vrhovi nad dolino Santa Cruz. Na poti bodo od 23. junija do 26. julija in čeprav so se priglasili le kot društvena odprava, imajo v načrtu tudi več zanimivih alpinističnih tur. Stroške si udeleženci krijejo sami, društvo pa jim bo pomagalo s kvalitetno opremo.
Planinski slikarji na Vršiču
V Aljaževem in ličarjevem domu so se zbrali udeleženci 10. slikarske kolonije
V dolini Vrat se je sredi maja za nekaj dni zbrala zanimiva druščina ljudi, udeleženci prve kolonije »planinskega slikarstva«, ki sta jo organizirala planinsko in turistično društvo Dovje-Mojstrana.
Prišli so slikarji iz Ljubljane, Trbovelj, z Jesenic: Peter Adamič, Rudolf Arh, Branko Čušin, Franc Dolinšek, Danica Bem – Gala, Nika Hafner, Leon Koporc, Zdravko Kotnik, Franc Kreuzer, Tine Markeš, Marjan Pliberšek, France Smole, Ernest Špiler, Tone Tomazin, Jaka Torkar in Jože Trpin. Akademski slikarji in slikarji brez šol.
V zameno za teden dni življenja v Aljaževem domu bodo slikarji za razstavo posodili tri ali štiri slike, za stalno pa bo pri planinskem društvu ostalo eno od njihovih v koloniji nastalih del. Razstavo bodo pripravili v avgustu, kot jo vsako leto pripravijo tudi udeleženci vršiške slikarske kolonije. Tako bodo v tej jželezarski občini kar tri predstavitve likovne umetnosti, kajti tradicionalno razstavo bo pripravila tudi likovna skupina Dolik, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic.
Društvo bo z nekaj slikami opremilo svoje domove, glavnino pa bodo razstavili v bodočem planinskem muzeju, kjer bo poseben oddelek za planinsko slikarstvo.
V letu 1970 so na Jesenicah organizirali prvo slikarsko kolonijo v okolju prepadnih sten Triglava, na Vršiču. Jubilejna, deseta se je že začela, iz Vrat so se slikarji preselili na Vršič. Vsa leta za organizacijsko plat skrbe člani Dolika, predvsem pa Tone Tomazin, ki je slikal že na vseh kolonijah.
V teh letih je prišlo na Vršič že 38 slikarjev, od teh 16 akademskih. Društvo ima tako že pomembno zbirko lepih slik. Razmišljajo, da bi pri slovenski planinski zvezi ustanovili slikarsko sekcijo. V Franciji so že leta 1898 ustanovili društvo planinskih slikarjev, ki še danes prireja stalne razstave v Parizu.
Slikarji so se tudi tokrat zbrali v Tičarjevem domu. Prišli so za ves teden dni ali manj. Vsem je že vnaprej jasno, da si finančno s tem ne bodo opomogli, da je to le njihova pomoč planinstvu.
VLASTA FELC
Švicarski alpinisti osvojili Daulagiri
KATMANDU, 28. maja (AP) – Pretekli teden je skupina švicarskih alpinistov osvojila šesti vrh v svetu – Daulagiri. visok 8137 metrov, nahaja pa se v zahodnem Nepalu. Na vrh je prišlo štirinajst od sedemnajstih švicarskih alpinistov. Cilj so dosegli v komaj šestih dneh.
Prvi mariborski planinski vodniki
Pred kratkim je bil končan prvi tečaj za planinske vodnike, ki ga je financirala zveza telesnokultumih organizacij občine Maribor, priredila pa zveza planinskih društev občine Maribor. Od decembra lanskega leta se je zvrstilo nad 50 ur predavanj in praktičnih vaj, povrhu pa še tri zimske ture in vaje v orientaciji. Predavali so: Božo Jordan, dr. Bogdan Pavlin, Danilo Skerbinek, dr. Tone Wraber in Franček Vogelnik. Predavanja so bila dopolnjena z diapozitivi (okrog 1100). demonstracijo osebne in tehnične opreme in najnujnejšim razmnoženim gradivom (okrog 80 strani).
Večina prijavljencev (59) je redno obiskovala predavanja. Pismenega preizkusa znanja se je udeležilo 41 kandidatov, ustni in praktični preizkus znanja pa je uspešno opravilo 33 kandidatov.
Posamezna društva so dobila tele planinske vodnike: PD Fram: Jože Berglez, Maksimilijan Berglez; PD Lovrenc: Rado Grušovnik, Viktorija Heinschke, Franc Pačnik Slavko Vaner; PD Maribor-Matica: Alojz Nekrep, Mirko Orzinek, Janko Pajmon, Edo Peklar; PD Mariborski tisk: Lojze Štromajer, Otmar Zelenko, Marjan Žmavc; PD MTT: Anton Pajek; PD PTT: Branko Ambrožič, Marija Kovačič, Pavla Stojkovič, Vladimir Škornik, Danilo Vodušek; PD Ruše: Rudi Bezenšek, Ljubo Filipi, Leopold Šporin, Maksimilijan Valenčak; PD Sladki vrh: Vida Šauperl; PD TAM: Vinko Dobrila, Nikola Guid, Miro Marušič, Zdenko Piškur, Rudolf Slatinek; študentke pedagoške akademije, ki so ob rednem študiju v Mariboru navdušene planinke: Zlatka Bertalanič, Slavica Cafuta, Lidija Puklavec in Ma,da Zorec.F. V.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
LETOS NAGAJA VREME
Plezalna sezona naj bi bila proti koncu maja v polnem teku, vreme letos pa kroji alpinistično dejavnost neusmiljeno po svoje. Do sredine maja so grozili plazovi in se je plezalo samo v Kleku in Paklenici, sedaj zopet sneži ali dežuje, v višjih stenah nastaja požled. Krajše južne stene so le včasih »normalne«, da se izpleza, kar je možno. 17. 5. sta Čanžek in Pepelnik ponovila Direktno smer v Mrzli gori – V. 18. 5. sta isto smer ponovil še Marjan Šah in Meta Meh ter Verdnik in Cankar. Čanžek in Pepelnik sta ta dan ponovila Jesensko v Mrzli gori IV in sestopila po Poševni grapi II. Kozmus in Golob sta plezala v Klemenči peči in ponovila Direktno smer IV. Tečajniki letošnje šole nimajo sreče; ob teh vremenskih pogojih bodo morali počakati še nekaj tednov na kopno skalo. V soboto in nedeljo so tečajniki urejevali zimsko sobo na Okrešlju in počistili »zimsko svinjarijo« ob koči GRS, ki jo pustijo nekateri obiskovalci kot svojo kulturno dediščino od novembra do maja.
Za odpravo v Trolltinden na Norveškem tečejo še zadnje priprave. Težave so z dopusti, opremo; pripravljata se avtomobila, saj je pred njima nekaj tisoč kilometrov. Upamo, da bo do 15. junija (odhoda) vse nared in julija malce prijaznejše vreme, kot smo ga navajeni v tej »cvetoči pomladi«.
CIC
Planinska transverzala »Po Titovih poteh«
Predsedstvo PZJ je ugotovilo, da so dosežki zadnjih dveh let veliki – Planinci so že veliko prispevali k SLO, lahko pa bi še več
LJUBLJANA – Predsedstvo PZJ, ki je obravnavalo aktivnost zadnjih dveh let, je ugotavljalo kvalitetne dosežke tako na področju alpinizma kot pri množičnih akcijah in pripravi transverzal. Lahko pa bi dosegli več pri povečanju števila članstva in pripravi Jugoslovanske planinske šole. Iz vrst strokovnih komisij predsedstva PZJ pa je bilo kar po vrsti slišati tudi kritiko: ni prave podpore, namenjena sredstva so le za vsakoletna sestanka, predloge pa tako predsedstvo PZJ kot organi planinskih zvez neredko niti natančno ne preuče.
Predsedstvo PZJ v katerem so zastopniki vseh republiških in pokrajinskih zvez, je s spremembo statuta prešlo na kolektivno vodenje. Prvi predsedujoči je Vladimir Vukmirovič (38), diplomirani rudarski inženir in predsednik poslovodnega organa rudnika boksita Nikšič. Je dolgoletni planinec in sedaj opravlja tudi funkcijo predsednika konference PSD »Javorak« iz Nikšiča, ki je najaktivnejše v Črni gori.
Sekretar PZJ je v poročilu poudaril, da predsedstvo ni moglo posvetiti delu komisij dovolj časa in le-te tudi niso imele podpore vseh planinskih zvez – vse je bilo preveč formalno – zataknilo pa se je prav pri dveh največjih akcijah. Ker obračuna za odpravo »Everest 79« niso dobili uradno, ga niso hoteli obravnavati, tako da odprava, ki je vzbudila doma in po svetu doslej največ pozornosti, še vedno ni zaključena. Iz podobnih vzrokov, predsedstva ni odobrilo uradnega pričetka odprave »Lhotse 80/81«.
Člani Predsedstva PZJ: E. Korjenič (Bosna in Hercegovina), V. Vukmirovič (Črna gora), B. Škerl (Hrvatska), Zastopnika Kosova še niso izbrali, K. Nikovski (Makedonija), T. Banovec (Slovenija), B. Kuzmanovič (Srbija) in R. Kovačevič (Vojvodina).
Predstavniki koordinacijskih komisij: za alpinizem F. Savenc (Slovenija), ekspedicije A. Kunaver (Slovenija), finančna vprašanja Z. Zarič (Srbija), gorsko reševalno službo D. Zupanc (Hrvatska), mladino B. Murjas (Srbija), mednarodna vprašanja Z. Kamarit (Srbija), okolje in varstvo narave M. Frankovič (Bosna in Hercegovina), orientacijo B. Stevanovič (Vojvodina), propagando R. Kovačevič (Vojvodina), speleologi jo V. Božič (Hrvatska), SLO M. Vasilov (Makedonija) in vodništvo – bo predlagala PZ Makedonije.
Na Konferenci PZJ je bila osrednja točka posvečena vlogi naše organizacije v SLO. In čeprav so vsi po vrsti ugotavljali, da je planinska organizacija prizadevna, bi bilo moč storiti še več.
Na predlog Tomaža Banovca, predsednika PZ Slovenije pa je Skupščina sprejela še en pomemben sklep. Tako se je potrebno lotiti transverzale »Po Titovih poteh«, ki naj bi povezala vse pomembnejše točke na revolucionarni poti tovariša Tita od Beograda do Drvarja, pa mostu čez Neretvo, Sutjeske in drugih.
FRANCI SAVENC
Naše planinske postojanke
»Rad bi vedel kje so planinske koče, koliko jih je in katere so zaprte zaradi kadrovskih problemov?« sprašuje V. U. iz Žirovnice.
V letu 1979, torej v lanskem letu, je bilo pri nas 162 planinskih postojank, od teh štiri niso poslovale, bodisi zaradi dotrajanosti, bodisi zaradi težav s finančnimi sredstvi, nobena od teh pa ni bila zaprta zaradi kadrovskih težav, ker so odborniki dežurali ob sobotah in nedeljah; kadrovske težave pa so seveda marsikje. Planinske postojanke so v Julijskih Alpah, s predgorjem vred jih je 54, v Karavankah jih je 15, v Kamniških planinah s predgorjem vred 49, na Pohorju 9, v Zasavju 17, planinske postojanke pa so še na Gorjancih, Paškem Kozjaku, Dolenjskem gričevju, Polhograjskih Dolomitih, v Trnovskem gozdu, v Idrijskem hribovju, Snežniku in na Krasu.
Tri dni in dve noči v severni steni Triglava
Gorski reševalci so včeraj zvečer iz severne triglavske stene rešili štiri premražene in izčrpane zagrebške alpiniste – Klicali so na pomoč
ALJAŽEV DOM V VRATIH, 27. maja – Mojstranski reševalci in pilot helikopterja so včeraj zvečer rešili iz severne triglavske stene štiri zagrebške alpiniste. Zagrebčani – 30-letni Darko Berljak, ekonomist, 21-letni Edim Alikalfič, študent, 27-letni Dubravko Markovič, zdravnik, in 27-letni Mario Bogo, uslužbenec – so dve noči in tri dni preživeli v nemški, 1200 metrov visoki plezalni smeri. V soboto so jim pod »gradom« na sredini smeri padli v prepad šopi klinov, oponk in dve varovalni čeladi. Imeli so le nekaj klinov, pred seboj pa polovico s snegom in ledom zadelane smeri. Nameravali so izplezati iz Zimmer-Jahnovega izstopa, toda dobrih 100 metrov pod izstopom jih je stena »zavrnila«.
Ker alpinistov v nedeljo, niti v ponedeljek ni bilo domov, so starši iz Zagreba obvestili stalno službo UJV Kranj, ki je včeraj dopoldne sprožila reševanje. Fantje so doma povedali, da nameravajo preplezati eno od smeri v severni triglavski steni. In res, prva sled za Zagrebčani je bila bela škoda, parkirana za Aljaževim domom.
V nemški smeri
»Noč od petka na soboto smo prespali v zimski sobi Aljaževega doma. Zgodaj zjutraj smo oprtali nahrbtnike in odšli pod steno. Že v Zagrebu smo sklenili, da plezamo v dveh navezah. Odločili smo se za nemško smer predvsem zaradi dobrih razmer v spodnjem delu. Prve raztežaje (po 40 metrov) smo zlahka premagovali, 200 metrov smo plezali nenavezani in prešli nato v težjo skalo,« pripoveduje tridesetletni Darko Berljak, alpinist in gorski reševalec iz Zagreba. Njegovi kolegi utrujeno sedijo v toplo zakurjeni sobi Aljaževega doma. Kar verjeti ne morejo, da so bili še pred nekaj urami nemočni v steni pod izstopom.
REŠENI IZ STENE – Zvezdica označuje kraj v Zimmer-Jahnovem izstopu, odkoder so zagrebške alpiniste izvlekli na rob stene in jih s triglavskega ledenika s helikopterjem prepeljali v Vrata. (Foto: Mirko Kunšič)
»Na prvem snežišču, pet do šest raztežajev pod »gradom«, smo pritrdili vrv in se pripravili za težje plezanje. Takrat so nam padli s stojišča klini, kladivo in varovalne čelade…« zbrano pripoveduje alpinist, doma iz Vlaške 102 v Zagrebu.
Dve noči v steni
Obe navezi sta morali naprej. Vsako misel na spust so morali alpinisti zaradi pomanjkljive opreme opustiti. Počasi so napredovali.
Priplezali so do kamina in tam jih je zaustavil zaledenel žleb. Poiskali so si zavetje v skalni jami. V nedeljo so se spustili 80 metrov niže do Zimmer-Jahnovega izstopa. Opoldne so bili že v smeri, dobrih 100 metrov pod robom. Toda naprej niso mogli zaradi padajočega ledu. Ostala sta jim le še dva klina za varovanje.
»Vedeli smo, da bodo doma sprožili reševanje. V zavetju smo mokri in prezebli preždeli drugo noč v steni. Ponoči smo svetili v Vrata. Nihče ni odgovoril na naše znake SOS. Opoldne smo videli modri avtomobil in vedeli, da se je reševanje začelo. Klicali smo v Vrata, slišali so nas…« nadaljuje eden od alpinistov.
Učinkovito reševanje
»V Mojstrani smo opoldne zvedeli, da navezi v steni potrebujeta pomoč. Izvidnica reševalcev je ob 13. uri odhitela v Vrata. Pod steno smo slišali klice na pomoč in ujeli tudi to, da so v Zimmer-Jahnovem izstopu. Najbolj veseli smo bili vesti iz Kranja, da nam je RSNZ posodil helikopter. Brez pilotove pomoči akcije niti v dveh dnevih ne bi končali,« pripoveduje načelnik mojstranskih reševalcev Janez Brojan.
Pilot helikopterja Todor Marčetič je najprej zvozil deset mojstranskih reševalcev in vso opremo na ledenik. Morali so hiteti, megle so silile iz Luknje in grozile, da zagrnejo steno. Ob 16.15 je bil prvi reševalec že pri Zagrebčanih. Do njih se je spustil po 100-metrski vrvi. Medtem so drugi pripravili sidrišče, nato pa so vsakega od alpinistov navezali na vrv in potegnili iz stene. V dolini je bilo hladno, reševalci sc se potili, ko so vlekli alpiniste na rob. Prečili so 500 metrov snežišča in počakali helikopter. Medtem je do njih prismučal tudi meteorolog s Kredarice in obljubil, da se bo takoj vrnil, če bi se vreme poslabšalo. Na srečo se ni. Zvečer so bili vsi skupaj v Vratih. Premočeni in prezebli zagrebški navezi, deset mojstranskih reševalcev, dva reševalca letalca, miličniki z Jesenic in iz Kranjske gore in posadka helikopterja.
»Že več let sem pri zagrebških gorskih reševalcih, toda še nisem videl, niti si nisem predstavljal tako hitrega reševanja« je rešeni Darko Berljak.
MIRKO KUNŠIČ
Rešili štiri alpiniste
ALJAŽEV DOM V VRATIH, 26. maja – Helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve je danes prepeljal na Triglavski ledenik 10 gorskih reševalcev iz Mojstrane, kjer so pomagali štirim zagrebškim alpinistom, ki so po treh dneh izčrpani obstali v skalovju severne Triglavske stene. Ko to poročamo, reševanje še vedno traja, vendar pa, kot so sporočili reševalci po UKV zvezi, so Mario Bogo, Dubravko Markovič, Edim Alikalfič in Darko Berjak, vsi iz Zagreba, dobili le lažje ozebline. Pri reševanju so poleg moj stranskih reševalcev sodelovali tudi miličniki postaje milice z Jesenic in oddelka milice iz Kranjske gore.
Reševalno akcijo so sprožili starši alpinistov, ko se ti tudi po treh dneh niso vrnili domov. Kot smo zvedeli od reševalcev, so nameravali alpinisti preplezati tako imenovano nemško smer (1200 metrov) in izstopiti po Zimmer- Jahnovem izstopu. Vendar pa kaže, da so precenili svoje moči, saj so obstali 70 metrov pred izstopom.
MIRKO KUNŠIČ
OD SOBOTE DO VČERAJ V TRIGLAVSKI STENI
Alpiniste rešili pravočasno
MOJSTRANA, 27. — Deset gorskih reševalcev iz Mojstrane, dva miličnika gorska reševalca in helikopter milice RSNZ so včeraj oh 19. uri uspešno zaključili akcijo reševanja štirih gorskih reševalcev, ki so obtičali v Zimmerjevem izstopu v nemški smeri triglavska stene.
Včeraj ob 10.35 so iz Zagreba obvestili postajo milice na Jesenicah, da njihovih štirih alpinistov, ki so že minulo soboto zgodaj zjutraj odšli na pot, še ni nazaj. Načelnik gorske reševalne službe iz Mojstrane Janez Brojan in še dva alpinista so odšli najprej po slovenski smeri, vendar jih tam ni bilo. Blizu izstopa iz nemške smeri pa so slišali klice na pomoč.
Potem ko so zbrali še ostale alpiniste, je ob 13.45 poletel na pomoč še helikopter milice. Ob 19. uri so pripeljali do Aljaževega doma v Vratih Dubravka Markoviča, 27, Edina Alikalfiča, 21, Maria Boga, 27, in Marka Berljaka, 30, vse iz Zagreba. Bili so zdravi in brez poškodb, bili so le nekoliko podhlajeni.
Reševalcem so povedali, da jim je med plezanjem po nemški smeri na mestu »grad« vsa oprema zdrsnila v prepad, vendar so kljub temu nadaljevali plezanje. Pri mestu, ki se imenuje Zimmer – Jahnov izstop, pa zaradi snega in ledu niso mogli naprej in so morali počakati na prihod gorskih reševalcev.
