Alpinistične novice 21/1980

Letos vsaj štirikrat v južnoameriške Ande

V soboto je odpotovala meddruštvena, včeraj koroška odprava, junija je napovedan trekking, pripravlja pa se tudi neformalna skupina
LJUBLJANA – Težko bi našli koga, ki bi se pred petnajstimi leti upal napovedati, da bo potovanje v južnoameriške Ande še pred začetkom osemdesetih let uresničljivo skoraj za vsakega izkušenej­šega slovenskega planinca. Leta 1962 je Akademsko PD poskušalo pripraviti odpravo v Ekvador, pa so jo preprečile politične spremembe, tako da so šele dve leti kasneje odšli v Bolivijo. Nato so se do leta 1975 vrstile le želje.
Hrvatska odprava na Aconcaguo in še druga v organizaciji Akademskega AO, ki je za nas odkrila Cordillero Blanco, pa sta, kakor kaže, dokončno dokazali, da je v svet prečudovitih »Verig« mogoče potovati tudi dokaj ce­neno in se v njih kaliti za večja dejanja v najvišjih gorstvih. Tudi trekkingi niso izostali, prav tako pa tudi ne posamezniki.
V soboto je prek Pariza v Limo odpotovala skupina 12 alpi­nistov članov PD Domžale, Dovje-Mojstrana, Kozjak, Prevalje, Slovenj Gradec in TAM, ki jo vodi Danilo Škerbinek. Povedali so, da so se pripravljali več kot eno leto, da je bilo junija lani še 24 kandidatov, potem pa je po­sebna iniciativna skupina napra­vila izbor glede na že doseženo višino in aktivnost. Namenjeni so v Cordillero Blanco (Belo veri­go), k jezeru Inchicoca, kjer je več zanimivih vrhov (Nevada Santa Crus, Caras itd.) s številni­mi možnostmi tudi za prve vzpone.
Včeraj pa je šla na pot še koro­ška odprava »Cordillera Vilcanota 80«, ki je enajstčlanska, vo­di pa jo Marjan Lačen. Njihovi cilji so v ostenjih Nevado Ninajarako, Jutunhuma, Pico Tres in drugih.
Sredi junija bo odpotovala 15 članska skupina planincev (trek­king), ki jo bosta vodila Milan Rebula in Andrej Veličkovič, pripravili pa so jo v okviru PD Ljubljana-matica. 25. junija naj bi odpotovali člani Akademske­ga AO, ki so oblikovali nefor­malno skupino na osnovi samofinansiranja. Kaj lahko pa se zgo­di, da bomo tik pred odhodom izvedeli še za kako skupino (ali le navezo), ker je znano, da zbirajo podatke o zanimivih ciljih še ne­kateri alpinisti. Je to kvaliteten napredek ali pa morda odklon, ki se nam lah­ko še maščuje? Je taka drobitev moči umestna, je prav, da se tako neorganizirano iščejo podatki (celi) taki, ki so bili pri nas že publicirani)? Na ta vprašanja bo morala odgovoriti naša KOTG, bila pa so tudi na dnevnem redu sobotne seje obeh koordinacij­skih komisij PZJ, še posebno, ker je bilo že dogovorjeno, da mora alpinistična odprava vklju­čevati vsaj polovico kategorizira­nih alpinistov in da letos KOTG ni potrdila še nobene. In kaj bo, če pride v daljnih gorah do ne­sreče, so organizatorji poskrbeli npr. za morebitno reševanje iz stene? V Peruju na pomoč naše GRS ne morejo računati, kvečje­mu, če bi lahko pomagala kaka druga odprava – če bo po nak­ljučju v bližini.

FRANCI SAVENC

Planinska pot po Komatih
ZAGREB – Planinsko društvo OKI iz Zagreba že dve leti pripravlja posebno planinsko pot (transverzalo) po Kornatih. Markirali so že poti na vse pomembnejše vrhove posameznih otokov, v izdelavi je tudi že transver­zalni dnevnik in značka za tiste, ki bodo to pot prehodili. Slovesno naj bi pot odprli 8. junija letos v Velem Ižu. Za tiste, ki bi se želeli udeležiti prvega organiziranega obhoda te transverza­le, bo PD »OKI« organiziralo pohod v dneh od 6. do 15. junija. V aranžma so vključili prevoz iz Zagreba z avtobusom, križarjenje z ladjo in de­vet polnih penzionov, cena pa je 3.200 din.

Naša koroška odprava v Limi
LIMA, 21. maja – Enajstčlan­ska odprava koroških alpinistov je prispela v Limo z ambicioznim načrtom, da osvoji 6.132 m viso­ko Valcanoto v Andih. Vrh, ki leži 700 km južno od Lime, je po vzhodnem grebenu še neosvojen. Člani jugoslovanske odprave na­meravajo ostati v Peruju 48 dni, za aklimatizacijo in vzpon pa bo po mnenju vodje odprave Marja­na Lačna potrebno 25 dni.

Vsi so bili zadovoljni pod Raduho
Številna udeležba na tra­dicionalnem veleslalomu alpinistov in planincev
LJUBLJANA – Čeprav so morali termin tako rekoč zadnji trenutek premakniti in zato ni bilo prave pro­pagande, vrh tega je bilo med tednom še slabo vreme, ki ni obetalo nič prida, je tradicionalni veleslalom pod Radu­ho v organizaciji PD Črna na Koro­škem le zelo lepo uspel. Letos je veljal tudi za smučarsko prvenstvo sloven­skih alpinistov.
Prek sto tekmovalcev iz sedmih al­pinističnih odsekov in štirih planin­skih društev, vreme odlično in proga tako pripravljena, da bi zdržala še en­krat toliko tekmovalcev, prijeten in urejen ambient, pa tudi vsestransko dobra organizacija, vse to je vplivalo na odlično počutje.
REZULTATI: posamezno – alpi­nistke: 1. Irma Karničar, 2. Karmen Kern (obe Jezersko), 3. Ivana Žirov­nik (Šmarna gora), alpinisti: 1. Davo Karničar (Jezersko), 2. Franc Rabič, 3. Stane Šmit (oba Mojstrana); ekip­no – AO: 1. Jezersko, 2. Mojstrana, 3. Črna, PD: 1. Jezersko, 2. Črna I, 3. Črna II.

F. S.

Planinski listi v Hrvatski
V sosednji republiki izha­jajo zanimive publikacije o planinstvu
ZAGREB – Sredi aprila je izšla prva številka lista »Bilogorski planinar«, ki se ga je namenilo izdajati PD Bilo iz Koprivnice. To društvo je do­slej izdajalo glasilo »Planinar« (za vso gorsko-bilogorsko regijo). Novi list ima 20 strani, tiskan je na finem pa­pirju, cena posameznih izvodov je 10 din, urednik pa je dr. Milivoj Kovačič.
Pred kratkim sta izšli še dve hrvatski planinski glasili. 3.-4. letošnja šte­vilka časopisa »Naše planine«, ki ima za uvodnik urednikov članek »Hrvati in Triglav«. Zanimiv je članek. Ž. Kanture o prvem zimskem prečenju po Kapelski planinski poti, za ljubite­lje transverzal pa bo prava poslastica seznam vseh (vsaj avtorju K. Ormanecu poznanih) tovrstnih planinskih poti v Jugoslaviji. Izšla pa je tudi prva letošnja številka Planinskega lista (PD Kamenjak-Rijeka). V sosednji repu­bliki pa izhajajo še nekateri drugi pla­ninski listi, ki so v pretežni meri ciklo­stirani ali razmnoženi s kako prepro­stejšo tehniko. Njih vsebina pa je včasih zelo zanimiva.

Prva obletnica Everesta
Srečanje alpinistične od­prave »Everest 79« je imelo deloven značaj
LJUBLJANA – Dne 13. maja 1979 ob 13,51 je na vrhu Everesta (8848 m) prvič zaplapolala jugoslovanska zastava in dva dni za tem še enkrat. S tem je bil kronan naporen vzpon čla­nov odprave »Everest 79« po do tedaj še nepreplezanem Zahodnem grebe­nu, odprta je bila peta pot na najvišji vrh sveta.
V spomin na ta dogodek so se v četrtek popoldne člani odprave spet zbrali v prostorih PZS. Ob tej prilož­nosti so se domenili še o nekaterih podrobnostih za knjigo Everesta, ki jo pripravljajo v založbi Mladinska knji­ga in za katero so teksti že v uredniški obdelavi. Izbrali so še nekaj diapoziti­ve za objavo in podobno. Beseda pa je stekla tudi o prihodnjih načrtih. O njih je vodja E-79 in sedanji načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja povedal: »Za nadaljnji razvoj našega alpinizma so odprave nujne in najmanj vsaki dve leti bi morali pripraviti eno večjo. Prvo na­črtujemo v južno steno osemtisočaka Lhotseja, druga naj bi bila prek stene Dhaulagirija. Vmes pa bi potrebovali še več manjših, na vrhove visoke okoli 7000 m, na katerih bi se preizkušal mladi rod. Pa tudi na zahtevnejše zim­ske vzpone v tujih gorah ne bomo smeli pozabiti.

F.S.

Motiviranost gorenjskih alpinistov
Diplomska naloga J. Mi­heliča potrjuje teze dr. Klementa Juga
LJUBLJANA – Joža Mihelič, doma iz Bohinja, ki sedaj že nekaj časa živi v Radovljici, je tretji diplomant Visoke šole za telesno kulturo, ki je usmerjal (po starem programu) pla­ninstvo. Pri nalogi »Motiviranost go­renjskih alpinistov«, ki jo je zagovar­jal 29. aprila letos, mu je bil mentor dr. Miran Čuk, konzultant pa mag. Meta Petkovšek.
V 64 tipkanih straneh obsežni nalo­gi, razdeljeni na 11 poglavij, je na­drobno obdelal podatke, ki jih je ok­tobra lani zbral pri anonimnem anke­tiranju 124 alpinistov in pripravnikov osmih slovenskih AO, podatke pa ob­delal z računalnikom.
Iz ugotovitev naloge je mogoče povzeti, da so se potrdile teze, ki jih je postavil že dr. Klement Jug. S faktor­sko analizo je namreč ugotovil, da je pri alpinistih močneje izražena težnja po samopotrjevanju, čustvenem do­življanju in uveljavljanju. Ob tem pa moram seveda upoštevati, da je v al­pinizmu tudi še veliko drugih motivov in da ga goji (pa tudi razume) skoraj vsak nekoliko po svoje.

ALPINISTIČNE NOVICE

Kdo je prinesel zastavo
V oddajah posvečenih smrti tovari­ša Tita in njegovemu pomenu za vse narode in narodnosti Jugoslavije, se je na ekranih večkrat pojavil tudi posne­tek Aljaževega stolpa na vrhu Trigla­va in z zastavo na pol droga. Kdo jo je prinesel, kdaj so spraševali ljudje.
Zastavo so na vrh Triglava ponesli: Izidor Kofler in Dušan Polajnar, oba člana AO Dovje-Mojstrana ter Borut Klinar in Boris Prevanja iz AO Jese­nice. Vzpenjali so se ponoči skozi Krmo in po nekaj poskusih 7. t. m. uspeli. Kmalu po njihovem spustu je vrh obletel helikopter in posnel enega od prispevkov jugoslovanskih planin­cev k spominu na maršala.

VTK bo v nedeljo
Čeprav letos tradicionalno smučar­sko tekmovanje za VTK memorial ni v okviru tistih treh, ki veljajo za smu­čarsko prvenstvo slovenskih alpini­stov, člani Akademskega PD, ki so vsakoletni organizatorji, ne mislijo prekiniti tradicije. Vabljeni so vsi, propozicije pa so nekoliko spreme­njene. Izveden bo namreč v obliki turnega smuka s Kotovega sedla in proga ne bo označena in posebej pri­pravljena. Zbor vseh, ki bi želeli sode­lovati, bo v soboto zvečer v planin­skem domu Tamar, kjer bodo objav­ljene tudi podrobnosti.

Spet vlomi v koče
PD Radovljica je sporočilo, da so letos pozimi spet vlomili kar v dve njihovi postojanki. V Valvasorjev dom je bilo vlomljeno že v začetku aprila, v Pogačnikov dom na Kriških podih pa prav tako aprila ali pa celo že marca. Ko so dom za prvomajske praznike odprli, so ugotovili, da so bili »planinci« na delu celo dvakrat. Popi­li so vso zalogo pijače v jedilnici, po­prej pa seveda razbili šipe na omari. Bivak, oziroma zimska soba pa je sa­mo 15 metrov stran sameval.

Zanimiva je tudi Jamniška peč
Franček Knez je 8. t. m. sam opra­vil prvi vzpon prek 120-150 m visoke Jamniške peči (med Klemenčo in Go­larjevo, le pol ure hoda s ceste). Prvo smer je ocenil s III. stopnjo in imeno­val Lepi jeglič. Takoj za tem je pre­plezal še Travnato zajedo (II) in raz okoli 120 m visokega stolpa, ki ga je opazil nedaleč proč (imena zanj pa ni mogel izvedeti). 11. t. m. sta z Lojze­tom Cajzekom (AO Celje) preplezala v Jamniški peči še smer imenovano Siga (IV+, A 1, 150 m, 3 h), v Klemenči peči pa Cvetočo smer (III +, A1, 120 m, ura in pol). Tudi ti dve sta prvenstveni.

Spust na smučeh
Matej Kranjc (AO Kranj) se je v nedeljo 11. t. sam na smučeh spustil skozi Špikov graben. Zanimivo je, da je lahko celotno smer presmučal, saj je bil skok spodaj prekrit s snegom (prehod pa je hudo ozek). Sicer pa snežne razmere niso bile najboljše, graben je bil razrit od plazov, že pred deseto uro pa so se spet pričeli oglaša­ti plazovi.

Zimska sezona AO Tržič
V času zimske sezone so člani AO Tržič opravili 167 tur, plezalnih vzpo­nov, pristopov na vrhove nad 2000 m in turnih smukov. Med pomembnejši­mi velja omeniti 2. zimsko ponovitev Črnega grabna v Storžiču in Jugovega stebra v Steni, izostal pa ni tudi zimski prvenstveni vzpon. Opravila sta ga F. Bence in B. Bergant po Grabi ob Nemški smeri v S steni Triglava (oce­na 40-60 stopinj, 20 m A 1 in 2,800 m).
Pripravili so tudi tri skupne ture namenjene predvsem naraščajnikom, alpinistično šolo je obiskovalo 14 mladih, od katerih jih je 8 že uspešno opravilo praktični preizkus znanja in so bili sprejeti med pripravnike. Poleg internega smučarskega prvenstva (za Jančev memorial) so uspešno pripra­vili tudi Kramarjev smuk, na katerem so tudi zmagali v ekipni konkurenci (tako kot kasneje še na Kamniškem sedlu).

Iz obalnega AO
Obalni AO, ki je ustanovljen šele lani, čeprav so na Koprskem pričeli z vzgojo naraščaja že pred več leti, že žanje prve uspehe. Sredi aprila so vpi­sali svojo prvo ponovitev v Ospu (Go­ba: Peter Čižmek z Žumrom iz AAO). Med prvomajskimi prazniki pa so bili trije štiri dni v Paklenici, kjer so preplezali kar 13 različnih smeri: Raz Klina, Ljubljansko, Mosoraško, Velebitaško, Karabore, Šale­ško, Raz za kladivce… Končali so tudi s predavanji in vajami letošnje alpinistične šole, sedaj bodo še izpiti, potem zaključek nekje v Kamniških Alpah in poleti še drugod.

Mengšani v Ospu in Paklenici
Med prvomajskimi prazniki so bili v Paklenici tudi trije člani AO Mengeš. Metod Škarja in Miro Šuštaršič sta ponovila Funkcijo in Jenjavo smer, skupaj s Cvetom Jagodicem pa še Ša­leško, Raz za kladivce, Akademsko itd, skupaj 25 vzponov. Janez in Van­da Šušteršič pa sta ta čas v Ospu po­novila varianto Medo. 21. t. m. pa bodo v trzinskem kamnolomu, kjer imajo plezalni vrtec, opravljali izpite, tečajniki za pripravnika, drugi pa ob­novitvene.

Turnega smuka ne bo
Vodstvo AO Ljubljana-matica nas je obvestilo, da turnega smuka Komna-Krn-Komna, ki naj bi ga organi­zirali v imenu komisije za alpinizem PZS 25. t. m. zaradi zbora ljubljan­skih planincev ne bo.

Testiranje na VŠTK
Meritve motoričnih sposobnosti, združena z nekaterimi psihološko-sociološkimi testiranji alpinistov, ki naj bi služila kot pilotska raziskava za no­ve diplomske naloge (prvo bo delala Slava Suhač) bodo 27. in 28. t. m. v prostorih Visoke šole za telesno kul­turo v Ljubljani. V prvo testno skupi­no je vključenih 40 alpinistov.

Hillaryjev sin je živ
Avstrijski GV in vodja številnih od­prav Volfgang Nairz iz Innsbrucka je demantiral novice, ki so se nekaj časa širile o smrti Petra Hillaryja, sina le­gendarnega zmagovalca Everesta. Po­vedal je, da je 4-članska novozeland­ska odprava želela preplezati nevarno Z steno Ama Dablama, 24. oktobra lani pa je navezo na višini 6500 m pokopal leden plaz. Keneth James Hyslon (23) je bil na mestu mrtev. Peter Hillary pa je bil težko ranjen. Avstrijska odprava, ki je bila v bližini, je hitro priskočila na pomoč, pridružil se je tudi Reinhold Messner s tovari­šem in poškodovanca je kmalu odpe­ljal helikopter nepalske vojske. Ne­srečna družina. Še nedolgo tega je Sir Edmund Percival Hillary, ki je sedaj star že prek 60 let in se je ves predal aktivnostim za napredek Nepala, v le­talski nesreči izgubil ženo in hčerko, sedaj bi kmalu še sina.

NA VRHU TRIGLAVA
MOJSTRANA – Z vrha Aljaže­vega stolpa je v sredo, 7. maja ob 15.50 uri zaplapolala jugo­slovanska zastava na pol droga. Tako so planinci pokazali pripa­dnost Titu in njegovi poti. Na vrh zasneženega očaka so jo ponesli na pobudo Planinske zveze Slovenije alpinisti – gor­ski reševalci Mojstrane in Jese­nic.
V sredo zjutraj ob treh so odš­li v Krmo Izidor Kofler in Dušan Polajnar, oba iz. Mojstrane, in Boris Pervanja ter Branko Kli­nar z Jesenic. S smučmi so odš­li proti Kredarici in bili dopol­dne ob 9. uri že pri meteorolo­gih. Prvotni načrt, da bi bili opoldne na vrhu, so morali za­radi snežne plohe spremeniti. Močno sneženje jih je obrnilo in morali so nazaj na Kredarico. Popoldne so se megle razvlekle in Izidor Kofler, Branko Klinar in meteorolog Filip Gartner so z zastavo in drogom odšli ponov­no po snegu proti vrhu.
»Letos sem bil že nekajkrat na vrhu Triglava, toda tako »zalizan« s snegom še ni bil,« nam je povedal Kofler, ki je tudi avtor posnetkov z vrha Triglava. Alpi­nisti so bili ob 15.50 uri na vrhu. Z minuto molka so se poklonili Titu ob plapolajoči zastavi in se zvečer vrnili v Krmo.
»Ko smo v torek dopoldne zvedeli za pobudo Planinske zveze, smo bili takoj pripravljeni oditi na vrh. Za vse nas je bila to častna priložnost, da kot člani planinskega društva pokažemo, da ni ničesar nemogočega, če je treba narediti za Tita,« so de­jali vsi, ki so bili v sredo, 7. maja na vrhu Triglava.

M. Kunšič
foto: Izidor Kofler

ALPINISTIČNI KOTIČEK

KLEK IN PAKLENICA
Tečajniki opravili teoretični izpit
Bliža se čas, ko bo krenila na pot celjska alpinistična odprava »Norveška 80«. Udeleženci imajo do odhoda »poostren« trening pred­vsem v težkih kopnih sme­reh z visoko tehnično in kla­sično oceno. Ker je plezanje v Savinjskih in Julijskih Al­pah zaradi slabih snežnih ra­zmer in nevarnosti plazov preveč tvegano, plezalci po­tujejo predvsem v bližnji Klek pri Ogulinu in steno Osp na Tržaškem; praznike pa so izkoristili za obisk Paklenice, kjer je vrsta smeri izredno in celo skrajno tež­kih. Višina teh smeri seveda niti približno ne odgovarja 2000 m visokemu navpične­mu zidu Troltinden na Nor­veškem, zato pa plezajo več smeri dnevno, za dopolnitev pa trenirajo še doma, pri če­mer pride prav vsaka »škarpa« ali podboji vrat.
18. 4. so plezali v Kleku Čanžek, Črepinšek, Zupan, Šrot, Kušar, Šah Marjana in Meh Meta, ki v zadnjem času predstavlja že samostojno in kvalitetno žensko navezo. Preplezane smeri; Cepinaška – Dl., Kratka – III., Žo­harjev steber IV., Tajanstvena – VI., HPD 90 – VI., Bran­kova – VI.
Zveznega prvomajskega tabora v Paklenici se je ude­ležilo 17 članov in pripravni­kov AO Celje, med njimi tu­di vsi člani odprave »Norve­ška 80«. Opravljenih je bilo 111 vzponov od III. do V. te­žavnostne stopnje. Poleg po­novitev v vseh znanih sme­reh so Celjani preplezali dve prvenstveni: Povše in Ko­zmus v Mani ta Kuku »Raztr­gano« z oceno IV-+, III. ter Čanžek Franc, Meh Meta in Šah Marjana »Majsko« v Ma­lem Čuku – ocena III.-IV. A1. Poleg težkih (ETI) in zelo tež­kih smeri (IV), so bile ponov­ljene smeri V. in VI. stopnje (izredno in skrajno težke) na­slednje: Spominska U. Gironeta VI. A2A3; Velebitaška VI. A2; Uniorska VI., Brit za mali čekič VI.; Karabore V.; Ljubljanska V. do VI.; Klin VI.; Union VI. A1A3; Forma viva VI. A2A3. Šesto stopnjo je plezala tudi Meh Meta v smeri Brit za mali čekič; v samostojni naveza pa sta Šah Marjana in Meh Meta pono­vili Cepinaško III., Kratko III., Kukušno III., Centralni kamin III. do IV.
Poleg »starih asov« Zupa­na, Čanžeka, Črepinška, Pe­pelnika, Verdnika, Dolžana ter ženske naveze, se vedno resneje uveljavljajo mladi člani Šrot, Stopar, Povše, Kušar, Smodiš in Kozmus. Za mladi rod tako v Celju nismo v skrbeh, saj po stopi­njah naštetih že stopa nova skupina 20 tečajnikov, ki so pred kratkim opravili teore­tični izpit za pripravnike, do konca leta pa morajo v ste­nah potrditi še tehnično zna­nje.

CIC

Planinci spet vabijo na zbor
V nedeljo deseti tabor planinskih društev ljubljanskega območja v Kamniški Bistrici
LJUBLJANA – Planinci ljubljanskega območja se bodo v nedeljo že desetič sestali na svojem vsakoletnem taboru, ki bo tokrat v Kamni­ški Bistrici, posvečen pa je mesecu mladosti in 35-letnici osvobodi­tve. Planinski tabori so že dolgo priljubljena oblika planincev tega območja, ki so združeni v 52 društvih, v katerih je včlanjenih kar 24.708 planincev -14.593 članov, 5.402 mladinca in 4.713 pionirjev.
Ob tako številnem članstvu ni nič čudnega, če so planinski ta­bori vsako leto tako dobro obi­skani. Letos je pokrovitelj tabora medobčinski svet SZDL ljub­ljanske regije, slavnostni govor­nik v Kamniški Bistrici pa bo predsednik MS SZDL Jože No­vak. V kulturnem programu ta­bora bodo sodelovali mešani pevski zbor Svoboda iz Mengša, mengeška godba na pihala, fol­klorna skupina Kamniška Bistri­ca in mladi planinci iz osnovne šole Stranje, na taboru pa bodo tudi podelili jubilejne diplome vsem planinskim društvom in dr­žavna odlikovanja najbolj za­služnim planinskim delavcem ljubljanskega območja.
Številnim planincem so ostala v lepem spominu srečanja na do­sedanjih devetih taborih. Začelo se je na Jančah, naslednji tabori pa so bili na Planini v organizaciji PD Vrhnika, nato pri Slavkovem domu (PD Medvode), pri Men­geški koči (PD Mengeš in PD Železničar), na Govejku (PD Obrtnik), na Gorjuši (PD Dom­žale), na Kuclju (PD Vevče), na Rašici (PD Rašica), deveti tabor je priredil PD Logatec na Kališu, tabor v Kamniški Bistrici pa pri­pravljajo planinski delavci naše­ga največjega planinskega kolek­tiva – PD Ljubljana – matica.
ŠD Ljubljana – matica ima ta čas tudi veliko nalogo, saj se lo­teva prepotrebne razširitve že zdavnaj pretesnega Triglavskega doma na Kredarici, zato bo tudi jubilejni planinski tabor v Ka­mniški Bistrici v znamenju Kre­darice. Planinska postojanka na Kredarici seveda ni le stvar PD Ljubljana – matica, ki oskrbuje ta izredno obiskani dom, slovito Kredarico, kjer se v sezoni kar tare ljudi, od leta do leta pa je obiskovalcev Triglava čedalje več, zato je posodobljenje Kre­darice naloga vseh slovenskih planincev.
Deseti planinski tabor v Ka­mniški Bistrici bo nedvomno tudi priložnost, da bodo prizadevanja za razširitev Kredarice v posto­janko, ki bo dostojna Triglava, dobila še širše temelje, zakaj gradnja take visokogorske posto­janke vsekakor ni poceni.

J.D.

Planinska pohodna plaketa za tovariša Tita
LJUBLJANA, 23. maja – Pla­ninska društva Sovodenj, Žiri in Gorenja vas so se med priprava­mi na 4. spominsko-rekreativni pohod za dan zmage na Blegoš odločila, da podelijo tovarišu Ti­tu prvo zlato pohodno plaketo. Ker jim je smrt tovariša predse­dnika onemogočila izpolnitev te njihove želje, so plaketo danes na posebnem sprejemu izročili članu predsedstva SR Slovenije Tonetu Boletu in ga prosili, da jo izroči muzeju »25. maja« v Beo­gradu. Na tem sprejemu so pio­nirji PD Sovodenj izročili Tonetu Boletu tudi knjižico in značko prehojene loške planinske poti, ki so ju nameravali priložiti če­stitki tovarišu Titu za njegov rojstni dan.

Planinski dogovor v Kamniški Bistrici
Na jubilejnem taboru častne diplome dosedanjim prirediteljem in priznanja posameznikom
KAMNIŠKA BISTRICA, 25. maja – »Tudi planinstvo prispeva k ohranjanju in razvijanju tradicij NOB in socialistične revolucije, k utrjevanju naših skupnih pridobitev in k nadaljnjemu uresničevanju ciljev naše družbe. Takšna srečanja, kot je današnje in planinska aktivnost nasploh, krepijo naše medsebojne vezi in vezi človeka z naravo.
Tako se krepi množičnost in medse­bojno sodelovanje, krepi se tovariš­tvo. Planinstvo utrjuje človeka, krepi njegovo telesno in duševno vzdržlji­vost ter ga tako pripravlja na izvaja­nje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,« je med dru­gim dejal slavnostni govornik Jože Novak, predsednik medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko regijo na jubilejnem 10. planinskem taboru v Kamniški Bistrici, ki je bil posvečen 35-letnici osvoboditve in mesecu mla­dosti.
Srečanja planincev so postala tradi­cionalna. Ne le zato, ker planinci na teh srečanjih množično hodijo po pla­ninskih poteh, ampak pomenijo tudi dragocen prispevek k uresničevanju skupnih akcij in nalog, saj se prav na takih množičnih shodih lahko o marsi­čem dogovorijo. Tako je bilo tudi na zadnjem taboru, kjer so v pogovorih namenili največ pozornosti uresniče­vanju načrtovane razširitve planinske­ga doma in gradnji tovorne žičnice na Kredarici. Z enako pozornostjo pa so se dogovarjali tudi o varovanju narave, ki je, kot je dejal slavnostni govor­nik, ena od pomembnejših nalog pla­nincev.
Na jubilejnem taboru – s kulturnim programom so ga bogato dopolnili mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, mengeška godba, folklorna skupina Kamniška Bistrica in planinci osnovne šole Stranje – so podelili častne spo­minske diplome občinski skupščini Moste – Polje in planinskim društvom Vrhnika, Medvode, Janez Trdina Mengeš, Železničar, Obrtnik, Dom­žale, Vevče, Rašica, Logatec, Ljublja­na – matica, ki so bili organizatorji dosedanjih taborov. Spominske diplo­me oziroma priznanja planinske

zveze Jugoslavije so dobili prizadevni posa­mezniki France Pengal, Viktor Sto- pan, Marjan Oblak, Marko Selan, Ivan Mihelčič (posmrtno) in Franček Mulej, Lojze Stele in Peter Lavrič. Na posebni slovesnosti pa so za velik pri­spevek k razvoju planinstva Evgen Lovšin, Vilko Mazi, Jože Dobnik, Anton Škrajnar, Marjan Krišelj, Pe­ter Lavrič in Jože Trpin prejeli odli­kovanja.

JANA TAŠKAR

Prelaz Vršič je prevozen
VRŠIČ, 23. maja – Včeraj so dokončno odprli cesto čez gorski prelaz Vršič, saj je zdaj Cesta splužena tudi s primorske strani. Prelaz je bil sicer prevozen že pred tednom, vendar so cesto z gorenjske strani zasuli plazovi po novem sneženju. V Tičarjevem domu, tudi ta je pričel z delom včeraj, si obetajo večji obisk kot lani, svoje napovedi pa utemeljujejo s tem, da je s kranjskogorske strani do sedla poteg­njen asfalt, na primorsko stran pa ga manjka le še dober kilometer, ki naj bi ga dobili letos. Boljša cesta pa bo zagotovo privabila več gostov.

(Foto: Janez Zrnec)