Preskus sposobnosti
Komisija za odprave v tuja gorstva Planinske zveze Slovenije je pripravila predlog srednjeročnega načrta – V ospredju Lhotse
LJUBLJANA – Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je edino tovrstno specializirano telo v planinski organizaciji, zato je bila tudi najbolj poklicana za pripravo srednjeročnega načrta odprav, ki so preskus sposobnosti alpinistov. Ker načrt vsebuje tudi nekatere republiške akcije, je o njem razpravljal (in ga tudi sprejel) IO PZS. V soboto pa ga bo novi predsednik koordinacijske komisije za ekspedicije (KKE) pri PZJ Aleš Kunaver obrazložil še na zvezni ravni.
V ospredju je prvenstvena smer prek J stene Lhotseja (8501 m). Ogledna dvojka je že na poti, jeseni, če ne pa prihodnjo spomlad, pa bo odšla na pot skupina izbranih alpinistov. Zvezna odprava naj bi bila tudi (prav tako z izvidnico) leta 1984, cilj pa S raz druge najvišje gore sveta (K 2 ali Čogori, 8611 m). Enakega pomena bo tudi odprava v tibetansko Himalajo (SZ stena Everesta, Šiša Pangma, Menlungtse … seveda, če bodo kitajske oblasti uresničile obljubo. Slednjič pa naj bi prišla na vrsto prva jugoslovanska odprava v Sikkim (tretja najvišja gora sveta, 8585 m visoka Kangčendzenga). Vse to naj bi bile zvezne odprave s prvenstvenimi cilji, število udeležencev pa (razen v prvi) bo manjše, 6 do 8, največ 10 članov. Glede na sedanjo usmeritev (da ne izgubimo stika s svetovno elito) torej bolj v alpskem slogu in – najbrž bi bilo prav, da bi bila vsaj ena zimska, čeprav za to doslej še ni bilo uradnega predloga.
Republiška odprava naj bi bila na Antarktiko (gorovje ob Rossovem morju) in ena v Himalajo s ciljem opraviti prvi pristop na kak zanimiv sedemtisočak. Prva naj bi štela 12 članov in naj bi jo uresničili konec leta 1983, druga pa bi bila spet bolj žepna, na programu pa takoj ko bodo razmere to dopuščale.
Za tretjo kategorijo alpinističnih odprav, takih, ki jih naj bi pripravili posamezni AO ali več skupaj, pa načrt še ni podrobno izdelan.
Toda področja so v glavnem znana – Patagonija v Južni in Aljaska v Severni Ameriki, skupini Lahul, Garhwal v indijski Himalaji itd. Gorstva torej, kjer naši alpinisti še niso bili, cilji pa bodo seveda morali biti tudi primerne (skrajne) zahtevnosti. In če bo izpolnjen še pogoj v deležu kvalitetnih (kategoriziranih) alpinistov, bo KOTG take odprave sprejela v načrt aktivnosti in jih tudi primerno podprla.
Vse doslej našteto pa zajema le kvaliteten vrh, namenjen samo najboljšim. Možnost razvoja pa bo potrebno zagotoviti tudi mladim in obetavnim alpinistom, prav tako kot v zveznem merilu zastopnikom tistih republik in pokrajin, kjer alpinizem še ni dovolj razvit za odprave. Kadrovske odprave, na primer v Kavkaz in Pamir, ne bi smele izostati, le primerno vodstvo morajo imeti. Enako velja za pomoč v širšem smislu, kakršna je vodstvo šole za gorske vodnike v Nepalu, kjer bo letos sodelovalo kar šest naših inštruktorjev, morda pa tudi za organizacijo širših izmenjav izkušenj ob odpravah.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Spremenjeni načrti koroške odprave
Organizatorji koroške odprave »Cordillera Vilcanota 80« so končno le dobili podrobnejše podatke o gorah, v katere se odpravljajo, temu pa so podredili tudi svoje cilje. Za aklimatizacijo načrtujejo vzpon na Nevado Ninaparaeo (JV vrh Jatunhuma, 5830 m). Poglavitni cilj bo verjetno prečenje Jatunhuma (6093 m – N. Pico Tres), ki je bilo doslej opravljeno le 4-5 krat ali pa vzpon v še deviški zahodni steni (1000-1100 m). Če bo čas, bodo prišli v poštev še pristopi na Nevado Puca Punte (Pachanta, 5727 m) ali Nevado Yanajaja (5592 m).
Enajst članska odprava bo odšla v Peru 18. t. m., in sicer z letalom prek Basla, vrnila pa se bo 2. julija.
Yosemite – turistična erozija
Organi za nacionalne parke ZDA so objavili generalni načrt za »deurbanizacijo« področja Yosemitov (Kalifornija). Ta park je bil ustanovljen sicer že pred nekako sto leti, toda samo lani ga je obiskalo kar poltretji milijon turistov. Obiskovalci so se dobesedno gnetli pretežno le v Yosemitski dolini, ki je velika le 13 km. Posledice so jasne: tu je poleti že skoraj tako kot v kakem prenaseljenem delu velikega mesta.
10 smeri v enem dnevu
V soboto 19. aprila je bilo v Kleku sila živahno. Prišli so udeleženci zagrebške AŠ, njihovi reševalci so imeli vajo, od naših pa so plezali Celjani in člani AO Impol. Čanžek in Črepinjšek sta ponovila Brankovo smer, HPD 90 in Žoharjev steber, Zupan in Stopar HPD 90, Kušar in Šrot Tajinstveno smer, ženska naveza Meh-Šah pa Cepinaško in Kratko (vsi člani AO Celje).
Pravi maraton je opravil Franček Knez (ki ta čas ni član nobenega AO, je pa član PD Rimske Toplice). Najprej sta s sokrajanom Lojzetom Cajzkom (AO Celje) ponovila HPD 90, Žoharjev steber in Tajinstveno smer, z Matjažem Pečovnikom (Impol) pa je preplezal še Plafonierko. Potem pa je sam preplezal še: JV Glavo, Bragmanovo, HPD, Omladinsko, Kratko in Polprvenstveno. Pečovnik pa je dan pred tem preplezal s soplezalci tudi HPD, Dragmanovo, Kratko in Omladinsko smer, smer Za kitaro ter prvenstveno varianto na Kratko smer.
Z zmajem prek Alp
Švicar Mark Brodgi je opravil prvi prelet Alp z deltaplanom ali zmajem, kot to napravo nekateri tudi imenujejo. Vendarle mu ni zadostoval start s kakega vrha, uporabil je napravo, ki je bila opremljena z motorjem (15 KM). V sorazmerno slabem vremenu je za prelet potreboval dve uri in deset minut, prelaz St. Gothart pa je preletel na višini komaj 75 m.
Drugi o nas
Z uspehi naših alpinistov se množe tudi objave o njihovih dosežkih ter o naši organizaciji kot celoti. Bolgarski tednik Eho, ki redno poroča o vseh večjih dosežkih in spremlja tudi objave v Planinskem vestniku, je npr. zelo pohvalno ocenil dosedanje izhajanje Alpinističnih razgledov. Japonska revija Iwa To Yuki prav tako skorajda ne izide brez vsaj ene zabeležke o našem alpinizmu. V zadnji »letni« številki sta bila kar dva članka (o vzponih v Pamirju in preliminarno poročilo o Everestu) ter tri fotografije. V zadnji (že junijski) številki pa je kar pet strani posvečeno vzponu na Everest. O le-tem je izredno obširno poročal tudi Alpinismus, v kratkem pa naj bi bil obširnejši zapis tudi v reviji Mountain. Izredno pomembno je tudi sodelovanje z Josefom Nyko, urednikom poljskega Taternika, ki izhaja štirikrat letno. Pred nedavnim je celo zaprosil za redno izmenjavo, mi njemu izrezke iz Dela, on pa nam bo direktno posredoval novice o dosežkih njihovih alpinistov. Teh pa je resnično veliko in o vseh najbrž niti ne bo mogoče sproti poročati. Ker J. Nyka redno sodeluje s številnimi planinskimi revijami po vsem svetu, je izmenjava z INDOK PZS toliko bolj zanimiva.
V Mali Paklenici
Domžalčana Silvo Karo in Borut Veselko sta 14. aprila preplezala (po vsej verjetnosti novo) smer v J ostenju Male Paklenice. Visoka je okoli 150 m in vodi na manjši grebenski izrastek K 160. Ocenila sta jo s V- IV, 3 ure, imenovala pa smer P. B. P.D.
Ponovitvi v Ospu
Peter Čižmek (Obalni AO) in Jože Žumer (Akademski AO) sta 13. aprila ponovila Gobo v Ospu. To je prva ponovitev kakega člana najbližjega AO v tej zanimivi steni. Isto smer sta 27. aprila preplezala tudi Metod Škarja in Miro Šušteršič (oba AO Mengeš) kljub hudemu nalivu, ki pa ju v tej previsni steni sploh ni motil.
V Paklenici živahno
LJUBLJANA – Prvi resnejši poskus dobiti popolnejši pregled nad udeleženci prvomajskega srečanja jugoslovanskih alpinistov v Paklenici, se je v precejšnji meri posrečil.
Akademski AO je bil na zboru udeležen z 8 člani, vzponov pa so opravili 40. AS Borovnica, 1 alpinist in 2 pripravnika, opravili so 23 vzponov. 2. t. m. je Palčič z Andrenškom (ZAO) preplezal novo povezavo (2 D, IV-V) med smerjo Pismo-glava in Vukovo v Anič kuku. Iz celjskega AO je prišlo kar 13 alpinistov in 5 pripravnikov. Iz AO Črnuče je bil 1 alpinist in 2 pripravnika, opravili pa so 8 vzponov. Iz AS Delo je bil prisoten 1 alpinist (5 vzponov). AO Domžale je prijavil skupino 4 alpinistov in 7 pripravnikov pod vodstvom Marka Grada, ki je pripravil naj lepši pregled aktivnosti ( 105 vzponov). AO Impol iz Slovenske Bistrice: 10 alpinistov in 4 pripravniki, okoli 100 vzponov). Še pred prazničnimi dnevi so bili v Paklenici člani AO Jezersko. AO Kamnik: 9 alpinistov in 2 pripravnika, prek 60 vzponov, precej tudi v ženskih navezah. AO Kozjak: 3 alpinisti in 9 pripravnikov, skupno so opravili 82 vzponov. AO Kranj: 8 alpinistov in 8 pripravnikov. 115 vzponov. AO Matica: 2 alpinista in 3 pripravniki. AO Mengeš: 1 član, 2 pripravnika, 11 vzponov. AO Mežica: 5 alpinistov in 5 pripravnikov. AO Postojna: 1 alpinist, 2 pripravnika, 19 vzponov . AO Ravne: 3 alpinisti, 3 pripravniki, okoli 60 vzponov. AS Sežana: 1 alpinist 4 pripravniki, 21 vzponov. Berbetič, Olenik in Škapin so 30. aprila preplezali prvenstveno (Kraško) smer po grapi med smerjo D in Popoldansko v Manita kuku (IV- III). AO Slovenj Gradec:2 alpinista, 4 pripravniki, 62 vzponov. 1. maja so kot prvi prečili iz Kamniške smeri v Večerno (1 D, IV+). Šaleški AO: 8 alpinistov, 32 vzponov. AO TAM: 3 alpinisti in 4 pripravniki, okoli 80 vzponov . AO Tržič: 12 alpinistov in 6 pripravnikov, 140 vzponov. Zasavski AO: 2 alpinista, 7 vzponov.
Posameznih vzponov v tako skopem pregledu seveda ni mogoče nadrobneje obravnavati, nekatere pa je vendarle potrebno vsaj omeniti. P. Kozjek in Andreja Žagar (oba Matica) sta opravila 3. ponovitev (in 1. ŽP) Slovenske smeri v Visoki Glavici in pri tem prva ponovila še varianto Pips. M. Ivnik in I. Tomazin (oba j Tržič) sta 22. aprila skušala opraviti 1. PP Slovenske smeri v Debelem Kuku, toda v nihajni prečnici sta se oba (enkrat) prijela za svedrovec (mesto! VI-, A Oe, drugače VI- V, 200 m, 4 ure). Dan za tem je Tomazin z M. Česnom (Kranj) preplezal prvenstveno varianto (Metulj: V+, Al, 120 m, 2h) s Sulice desno čez plošče; med: Mosoraško in Klinom. 26. aprila sta F. Bence (Tržič) in Tomazin opravila! 4. ponovitev celotne Diagonalne zajede v Debelem Kuku in 3. ponovitev kombinacije Raz za (malo in veliko) kladivo, ki sta jo ponovila tudi I. Cergol (Trst) in J. Žumer (AAO). Bence in Tomazin sta 30. aprila opravila še 1. P smeri Šubara direkt (VI-, A 2e V, A 1,350 m, 6,30 h) v Anič Kuku. D. Markič (Tržič) in Tomazin sta 1.1. m. opravila 3. ponovitev (2. P Lidija Pajnkiher in R. Kovač, oba AAO) smeri Trik (V IV, 130 m) v Anič Kuku. Smer Forma viva je doživela vsaj pet ponovitev (3. P: Ivnik- Perko, plezali še Bence-Markič, Kozjek-Sabolek, Čanžek – Pepelnik in Črepinšek-Stupan). V zelo kratkih časih so ponavljali tudi Klin in še nekatere druge smeri. F. Knez je z M. Pečovnikom (Impol) 28. aprila preplezal prvenstveno – Črni čop v Skradelinu. Naslednji dan sta z J. Sabolekom (AAO) zmogla Čarovnico (levo od Vražje: A 2,V-/IV-V, 300 m, 7,30 h), 1. t. m. sta začela (3 D), naslednjega dne pa dokončala smer Rio (A 2/V, A 1,350 m 11 h), levo od Jenjave in 3. t. m. je Knez sam preplezal še četrto prvenstveno (Kolibri: II—III, 100 m) v Čuku. Lidija Pajnikiher in R. Kovač (oba AAO) sta opravila še 1. P Knezove smeri Propeler (njuna ocena V-VI, A 1,2,15 h), 2. P Cvrčevega stebra (V-VI,A 1,9 h) in 4. P Vražje smeri ter prvenstveni vzpon (Dos servesas: 2 m A 1 VI-/IV, 200 m, 3h) v Kuku od Zagona, levo od smeri Union). Dva prvenstvena vzpona so opravili tudi člani AO Celje: 27. aprila sta Kozmus in Povše preplezala Raztrgano smer (IV+/III) v Manita Kuku, 2. t. m. pa Čanžek, Meta Meh in Marjana Šah Majsko smer (IV, Al/III) v Malem Čuku.
F.S.
S kisikom ali brez na najvišje vrhove?
Poljaki so med zimsko odpravo na Everest dokazali, da je uporaba kisika umestna
LJUBLJANA – Vprašanje s kisikom ali brez je postalo med alpinisti, ki se ukvarjajo z odpravami, ponovno aktualno ob veliki publiciteti, ki jo je bil deležen vzpon Messnerja in Habelerja na Everest. Nanj so s primeri odgovorili Poljaki.
Med zimsko odpravo na naj- višji vrh so dokazali, da so alpinisti, ki so uporabljali kisik, čeprav so tovorili do 16 kg več, hitreje in bolje napredovali kot tisti, ki ga niso uporabljali. Vsi, ki so uporabljali kisik, so se razen tega mnogo bolje počutili, predvsem pa jih je manj pestil mraz. Andrzej Czok, Jerzy Kukuczka in Robert Niklas so plezali brez kisika in jih je večno zeblo, prisoten pa je bil tudi strah – kaj bo, če ozebejo.
Leszek Czarnecki je kljub odlični kondiciji moral počiti vsaj vsakih dvajset korakov in pri 8250 m je obrnil. Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki sta 17. februarja odšla iz tabora 4 na Južnem sedlu vsak z eno jeklenko kisika. Zadostovala jima je do vrha in nazaj do južnega predvrha. Tu, na višini 8725 m, sta prazni jeklenki zavrgla in – doživela »mrzli šok«. Njuno napredovanje je postalo občutno počasnejše in le s težavo sta se vrnila v izhodišče.
Če k temu dodamo še, kako zdravniki menijo, da lahko v velikih višinah ob pomanjkanju kisika pride tudi do trajnih okvar možganov in motenj pri orientaciji, nerazsodnosti in podobnega, je odgovor jasen: Vzpon na najvišje gore sveta brez kisika je s športnega stališča še komaj sprejemljiv, z zdravstvenega pa sploh ne.
F. S.
Izleti v Dolomite
MEDVODE – Planinsko društvo in Partizan Medvode vabita v mesecu maju na izlet »Po kurirskih poteh Dolomitov«. Pot se začenja pri Slavkovem domu na Golem Brdu in vodi čez Topol (Katarina) na Grmado, Prek tisočaka Tošča na Govejek do Osolnika. Pot lahko prehodite tudi v obratni smer. Pred odhodom si zagotovite kontrolni kartonček, ki ga dobite pri PD ali Partizanu Medvode. Za izpolnjen kartonček z dokaznimi žigi dobite spominsko značko.
Uspešen tečaj na Komni
Med 15 tečajniki so bili tudi udeleženci iz Mostarja – Sedem inštruktorjev
LJUBLJANA —Letošnji zimski alpinistični tečaj KA PZS je bil na Komni ( 30.3.-6.4.80), udeležilo pa se ga je deset tečajnikov iz slovenskih AO, pet pa jih je pripotovalo v goste iz Mostarja. Vodilo ga je sedem inštruktorjev, in po mnenju vseh je dobro uspel.
Za začetek so opravili turo na Malo Tičarico, nato pa kljub megli na Bogatin. Sledila je tura na Podrto goro, Kal in Plaski Vogel. Za dan počitka so imeli na sporedu vadbo pripravo improviziranih transportnih sredstev, sondiranje plazu, plezali so z derezami itd. Odšli so tudi na turni smuk pod Krn, dve navezi sta splezali grapo v S steni Krna, hercegovska pod vodstvom IA pa grapo v SZ steni Mohorja. Za konec so prevzeli vodstvo kandidati za GV in vse udeležence odvedli na Podrto goro. Zadnji dan pa so opravili še turni smuk za Mohorjem in čez Konjsko sedlo v Žagarjev greben.
Razen tega so imeli inštruktorji vsak večer predavanja, ki so v programu AŠ, predvajali pa so tudi diapozitive iz domačih in tujih gora.
F. S.
ALPINISTIČNE NOVICE
V STENI NAD OSPOM
Ta stena, odkar so jo odkrili tudi naši plezalci, doživlja vse več obiskov v zgodnji pomladi.
31.3. sta Matej Kranjc in Jernej Zaplotnik ponovila Staro smer. Isto smer sta 5. 4. ponovila Pavle Oman in Drago Šegregur. Tega dne pa sta Rudi Lanz in Andrej Margetič preplezala Medotovo smer.
6.4. so bile v steni še tri naveze iz Kranja. Gobo sta Marko in Tomo Česen ponovila v pičlih dveh urah in četrt. Isto smer sta preplezala še Klemen Kobal in Matej Kranjc. Staro smer pa sta ponovil« Matjaž Drašak in Vili Skok.
SMODLAKOV GRABEN
Matej Kranjc s soplezalcem je v soboto, 12.4. preplezal novo Smodlakovo smer v Prednji ali Zeleni glavi Prisojnika. Smer je dolga 400 m, ocena 30 stopinj (skoki 80 stopinj), v skali III— IV eno mesto V. Stena je krušljiva.
13.4. sta Cveto Cerkovnik in Iztok Križnar ponovila Žleb vrnitve v Malem Grintavcu. Istega dne sta Štefan Gartnar in Srečo Rehberger opravila drugi spust s smučmi preko S stene Skute (prvega sta opravila Tomaž Jamnik in Iztok Belehar). Milena Ekar in Nada Panič pa »ta ponovili grapo med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom.
A.Š.
Srečanje planincev na Blegošu
Letošnje srečanje posvetili spominu na predsednika Josipa Broza Tita
BLEGOŠ, 12. maja – Več kot 500 planincev z Gorenjske in Primorske ter od drugod, med katerimi sta bila tudi član predsedstva SRS Tone Bole in predsednik PZS Miha Potočnik, se je včeraj udeležilo tradicionalnega spominskega pohoda na Blegoš. Z njim so proslavili dan zmage.
Sicer pa so letošnje srečanje planincev posvetili spominu na predsednika Tita. Kot je na slovesnosti pri domu pod Blegošem dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, se tu pod Blegošem planinci zaobljubljajo, da bodo hodili po poti, ki jo je začrtal Tito in da bodo še naprej gradili bratsko Jugoslavijo. Titu se bodo naj lepše oddolžili s tem, da bodo vsak na svojem mestu kar najbolje delali.
Delegacija planinskih društev Sovodenj, Žiri in Gorenja vas, ki so organizirale pohod, je položila venec k spominskemu obeležju padlim partizanom pod Blegošem.
L. S.
Uspehi gorskih reševalcev
KRANJSKA GORA, 11. maja – Gorski reševalci Kranjske gore so dobro usposobljeni za hitro in učinkovito reševanje v gorah. To so dokazali lani v osmih akcijah. Trikrat so iz gora reševali ranjene planince in alpiniste, dvakrat so bili v poizvedovalnih akcijah, trikrat pa so odšli v gore, da so v dolino prinesli smrtno ponesrečene planince. Za vsakovrstna reševanja je usposobljenih 22 reševalcev iz Kranjske gore in Gozda Martuljka, med njimi je kar pet miličnikov, ki znajo reševati v gorah in imajo za to tudi izpit. Vsem pa pri reševanjih pomaga tudi helikopter RSNZ.
Na letni konferenci kranjskogorske postaje, ki je najstarejša od vseh 16 v Sloveniji, so reševalci spregovorili tudi o težavah, s katerimi se srečujejo, ko kupujejo drago, toda nujno potrebno tehnično opremo. V letošnji sezoni bodo verjetno imeli težave z brezžičnimi povezavami v akcijah. Komisija pri GRS Slovenije ima kljub nakazanemu denarju za sprejemno-oddajne postaje težave z uvozom.
M.K.
Planinski pohod na Travnik
PD ter OO ZB v Ljubnem organizirata v nedeljo 2. spominski planinski pohod na Travnik, združen s proslavo ob partizanski vojni bolnišnici »Celje«. Zbor ob 7.30 v Ljubnem, oziroma Rastkah. Pohod je posvečen 35. obletnici svobode, prve slovenske vlade in še drugim pomembnim obletnicam.
Pohodna kolona bo odšla z Rastk mimo spomenika 14. divizije pod Rabonom, mimo javke pri Tratniku, spomenika na Vahti do Mrzlih vod. Kolona bo nato šla na sleme Travnika in po slovenski transverzali do Antejevega bivaka na Travniku. Hoje v celoti bo okrog pet ur.
Posebno vabilo velja preživelim borcem ter ranjencem, ki so se tod zdravili.
B. J.
Na turno smuko s Kotovega sedla
PD Kranj organizira v nedeljo 18. t. m. za ljubitelje turnega smučanja prijetno, a dokaj zahtevno turo. Pot bo vodila nad dolino naravnih lepot v Tamarju, ki ga obkrožajo Ponče, Ciprnik, Sleme, Travnik, Šite, odkoder se odpira veličastna podoba Jalovca. Tam gori, desno od Kuloarja, med Jalovcem, Vevnico in Poncami, je Kotovo sedlo (2138 m), kjer je spomladi prijetno smučati in kamor so tokrat namenjeni ljubitelji tega rekreativnega športa (s svojimi vozili). Odhod bo ob 3.30 izpred hotela Creina v Kranju do Tamarja, odkoder je še štiri ure hoda.
Po kratkem počitku in okrepčilu (iz ( nahrbtnika) bo spust v dolino. Tura bo vsekakor lepo doživetje, vendar, samo za kondicijsko pripravljene ter izurjene smučarje.
PETER LEBAN
Ali ste tudi za lepo okolje?
Prizadevanja planinskih društev so mnogokrat usmerjena tudi k urejanju okolja in izboljševanju možnosti za izlete. Planinsko društvo Špik bo zato v soboto in nedeljo, organiziralo delovno akcijo, v kateri bodo urejali peš pot Kamnik – Kamniška Bistrica. Potrebno bo očistiti okolico, urediti nekaj mostičkov, da bo pot pripravljena za otvoritev, ki bo 25. t. m. Oba dneva bo odhod ob 6.30 z rednimi avtobusi! izpred postaje številka 28. V Bistrici se bodo udeleženci akcije razporedili po trasi in dogovorili o delu. Če želite povezati ob prostih dnevih koristno s prijetnim, se prijavite na telefon 41- 544 (tovariš Golob), da vas bodo upoštevali za skupno malico in da boste sporočili, če imate možnost prinesti s sabo tudi kaj orodja.
B.F.
PTT NOVICE Št. 9/80
Srečanje z maršalom na Vršiču
PTT delavci, predvsem pa naši planinci so še posebej srečni, saj so imeli redko priliko, da so bili gostitelji našega maršala.
V brošuri »20 let Planinskega društva – PTT Ljubljana«, ki jo je to delavno in prizadevno društvo izdalo ob 20-letnici svojega obstoja, je Ivan Zabel zapisal v svojem prispevku o delovanju društva tudi tole:
»12. maja 1954 je bila koča posebej počaščena. Obiskal jo je tov. Tito in v njej ostal tri dni. Počutil se je zelo dobro, domače, z njim smo kramljali po cele ure. Kazal nam je slike svojih lovskih trofej in pripovedoval razne dogodivščine. Iz naše koče je hodil na lov na divjega petelina in ruševca in je oba tudi dobil. Ko se je prvič odpravljal na lov, mu je tov. Mrak voščil obilo sreče. In kaj je bilo hujšega kot to! Ko se je takrat vrnil praznih rok, se je hudoval, češ, ti poštar si kriv, ker si mi voščil srečo. Ko je ogledoval v shrambi domače klobase, si jih je zaželel za večerjo, pa še po kislo zelje smo morali. Pripravili smo dvojino porcijo klobas, ostale so le »špile«. Stregli smo mu Mrak, Višnar, oskrbnica Anica in jaz. V vpisno knjigo je napisal lepo pohvalo o koči, vljudnosti in postrežbi. Vpisno knjigo si je še dolgo let ogledovalo mnogo naših in tujih planincev.«
Maršal Josip Broz-Tito na počitnicah v »Poštarici«. Z leve na desno: J. Višner, V. Mrak, I. Zabel, kuharica Ančka, Tito, spremljevalec
