Spomladanski zbor načelnikov
Letošnje prvo srečanje načelnikov (in drugih zastopnikov) slovenskih AO in AS je bilo množično, prostor centralne planinske knjižnice je za take sestanke že skoraj premajhen. Manj razveseljiva je morda bera, saj bi bilo pričakovati, da so ti zbori bolj usmerjevalci politike kot pa priložnost za izmenjavo mišljenj ter obveščanje.
Vprašanje alpinističnih vodnikov je znova v ospredju, čeprav je aktualno že vrsto let. Manjka nam osnovni vodnik, morda tudi dva, posebej za Julijce in posebej za Kamniške in Savinjske Alpe. Ob njih pa bo seveda še dovolj prostora za razne izbore in po- drobnejše vodnike za posamezna območja, ki naj bi zajeli vse znane ture. V obdelavi pa sta še dve zamisli: pripraviti osnovni AV, ki bi bil usmerjevalec ne le udeležencev šol, temveč tudi že formiranih planincev, ki si žele tudi zahtevnejše ture ter predstavitev najpomembnejših smeri v Steni s shemami, da bi edicijo lahko uporabljali tudi tujci.
Še naprej je odprto vprašanje vzgoje in izobraževanja, pravzaprav bolj kadrov za to in finančnih sredstev, saj je konstrukcija AS dobra, pa tudi gradiv ne primanjkuje več tako hudo kot nekoč. Nasprotno pa so sredstva za obnovo ali dodelavo bivakov obljubljena, manjka pa organizirana akcija. Odprto ostaja tudi vprašanje novega vodstva KA in njene pomladitve. O tem pa se bo morda razprava nadaljevala v okviru alpinističnih kolektivov, zato bi bilo zelo dobro ustvariti možnost sprotnega pretoka informacij.
Tematska konferenca PZJ na Fruški gori
Tematska konferenca PZ Jugoslavije o vzgoji in izobraževanju, ki je bila že nekajkrat prestavljena, bo 9. in 10. maja v postojanki Cortanovci na Fruški gori. PZ republik bodo sodelovale (po statutu) s po petimi, pokrajini pa s po dvema delegatoma. Glede na pomembnost in pestrost programa (pripravili so ga sodelavci PZS) pa bo udeležba prav gotovo precej večja.
Nesreča v Ospu
Čeprav črna kronika stene nad Ospom ni urejena, spada nesreča italijanskega plezalca Tullia Benedettija, ki se je zgodila 29. marca, med najtežje doslej. Soplezalec ga, kakor kaže ni varoval in ko je omahnil (izruval se mu je menda klin) v prvem raztežaju Magične gobe, je padel okoli 20 m, v blato na drugo stran obzidja. Zlomil si je obe roki, nogo in nekaj reber.
Staro smer (Osp 77) sta 28. marca ponovila Slavko Samotarčan in Robert Zorec. Čižmek, (vsi Obalni AO) je 4. t. m. sam preplezal Medota, s Tržačanom Robertom Borghesijem pa še Staro smer. Alojz Cajzek in Andrej Palir (oba AO Celje) pa sta 7. t. m. ponovila Prečenje, Pero in Žago, teden dni kasneje pa sta opravila 2. P Stebra spominov (njuna ocena A2/V-VI, A1). Bračko in Koren, člana AO Kozjak sta 4. t. m. ponovila Žago, Mitja Andrenšek (Zasavski AO) pa je sam preplezal Neznano smer.
V Vežici in Vršičih
V nedeljo 5. t. m. sta Lidija Honzak in Janez Marinčič (oha AO Matica) ponovila Akademsko smer, Janez Sabolek (Akademski AO) in Milojka Lesjak (AO Kamnik) Črnolasko, Andrej Debevc in Andrej Gosar (oba Akademski AO) pa Lahovo smer v Vežici. Sabolek pa je sam preplezal še Perčičev steber in Lahovo smer, kar bi bili lahko prvi solo ponovitvi.
Radovan Draganić (AO Velebit-Zagreb) in Miro Štebe (AO Mengeš) sta 29. marca preplezala Kamniško smer in Lukmanovo v Vršičih. Boštjan Kekec in Franc Langerholc (oba Škofja Loka) pa sta 7. t. m. preplezala Kamniško. Irena Markuš in Bojan Pollak sta 29. marca ponovila Perčičev steber, Vincenc Berčič in Milan Gladek (vsi AO Kamnik) pa 4. 1. m. Lahovo smer. Brata Peter in Stane Kragelj (AO Litostroj) pa sta 4. t. m. plezala Zajedo usmiljenja, dan kasneje pa Lahovo.
Celjani v Paklenici in Kleku
Alojz Cajzek in Jože Zupan (oba AO Celje) sta v Paklenici med 28. in 31. preteklega meseca preplezala več pomembnih smeri. Prvega dne Ljubljansko in Karabore, naslednjega dne v navezi z Batisto – Klin, potem Akademsko in Maleno, Cajzek sam pa še Rampo-kamin, Kamniško in Kukušnjo. Zadnji dan sta plezala Figo in Smer J. Debljaka.
V Kleku pa je bilo prvi vikend v tem mesecu kar deset Celjanov, tako da so opravili skupno 53 tur po 12 smereh. V petek 3. t. m. sta Franc Čanžek in Aco Pepevnik preplezala novo (Celjsko: 100 m, V, A1) vstopno varianto na Damuzovo plaonjerko. Dan kasneje pa še novo smer (Dos amigos: -IV, 120 m) desno od te smeri.
Slaba sezona za turne smuke
Sezona turnega smučanja se letos končuje mnogo prej kot prejšnja leta. Potrebno je iti že krepko v gore, da je smuka kolikor toliko primerna. Se malo pa bodo preostale le tuje gore z večnim snegom.
Skupna tura AO Jezersko
Na prvi spomladanski dan so se člani AO pri PD Jezersko udeležili lepe uspele skupne ture. Po grapi v Koroški Babi so se povzpeli na vrh, preplezali Severni greben in sestopili po Ogledniški smeri v zahodnem delu gore. Teden dni kasneje so imeli delovno akcijo v plezalnem vrtcu, 5. t. m. pa so (kljub ne najboljšim razmeram) izvedli turni smuk s Jezerskega sedla. Milan Šenk pa je s soplezalci opravil več vzponov v Z steni Koroške Babe in S steni Kočne.
Živahno tudi v Koglu
Ines Božič (Obalni AO) in Milan Gladek (AO Kamnik) sta 28. marca ponovila Kamniško smer, Peter Čižmek (Obalni AO) in Janko Plevel (AO Kamnik) pa Kramarjevo. Dan kasneje je Boštjan Kekec (AO Škofja Loka) sam preplezal kombinacijo Zupanove in Virensove smeri. 2. t. m. sta Janez Marinčič (AO Matica) in Janez Sabolek (Akademski AO) preplezala Kramarjevo smer in opravila 2. prosto ponovitev Rumene zajede. Plezala sta dve uri, njuna ocena pa je: eno mesto VI, sicer V. K temu pa je potrebno povedati, da sta se ključnemu mestu (-VII), t. j. prvi strehi umaknila tri metre levo v ozek kamin, ki sta ga ocenila le s IV (verjetno je bil preplezan celo prvič).
Najbolj živahno je bilo čez prvi vikend v tem mesecu. V soboto so Kranjčani Tomo Česen, Štefan Gratner in Matej Kranjc v vsega štirih urah in pol preplezali Rumeno zajedo s Tržiško varianto, Virensovo ter Spominsko smer. Boštjan Kekec (Škofja Loka in Janja Šubic – (AS Logatec) sta isti dan preplezala Rumeno zajedo, naveza Zasavskega AO Matevž Lenarčič in Boris Simončič pa Kamniško. Marko Klopčič in Bor Štrancar sta v soboto ponovila Rumeno zajedo, v nedeljo pa Kamniško. Andrej Kokalj in Tadej Slabe (vsi Akademski AO) sta z Jožetom Zupanom (AO Celje) v soboto plezala Zupanovo, dan kasneje pa so vsi trije in Jani Batista ponovili še Rumeno zajedo z Virensovo. V nedeljo sta Irena Markuš in Bojan Pollak (oba AO Kamnik) preplezala Zupanovo smer.
3. ponovitev Orlovske smeri
Silvo Cerjak in Marko Lihteneker sta opravila tretjo ponovitev Orlovske smeri v Golarjevi peči. Tehnična ocena (A2/A1) je po njunem povsem realna, najtežja prosta mesta pa bi zaslužila višjo oceno kot V+.
Za šolanje je zanimanje
Lani je v Sloveniji uspešno končalo šolo 794 planincev – Povprečna starost 13 let
Izvršni odbor PZS je na zadnji seji odobril informacijo »Planinske šole v Sloveniji, primerjava 1979/80«, ki jo je pripravila v okviru komisije za vzgojo in izobraževanje Marinka Koželj-Stepic. Sedaj bodo o njej razpravljali še meddruštveni odbori in seveda tudi vodstva PD. Ta analiza bo informacijo prav gotovo razširila, sklepi pa bodo vodilo za nadaljnje delo. Enotna PS je namreč osnova za vzgojno-izobraževalno delo v vseh strukturah naše planinske organizacije.
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da se je lani v Sloveniji uspešno končalo vsaj 33 PS (v 29 društvih) s 794 absolventi. Škoda, da so ti podatki še vedno nepopolni, pripravljeni v glavnem na osnovi poročil ter zahtev po diplomah in značkah. Precej PD namreč organizira šolo, toda potem ne opravi vsega dogovorjenega. Omeniti pa velja še, da v teh in naslednjih podatkih niso zajete vse nadaljnje oblike šolanja raznih vodnikov, inštruktorjev, alpinistov, reševalcev, pa razna predavanja, izleti. Toda kakorkoli – tovrstna aktivnost je v mnogo hitrejšem vzponu (20- 30%) kot narašča število članov, to pa veliko pomeni. Čeprav število nesreč v gorah res narašča tako kot tudi obisk, planinska organizacija nikakor ne stoji ob strani.
Najbolj sistematično so se šolanja lotili v okviru savinjskega MDO, ki združuje 27 PD, kar štirje pa so lani organizirali redno PŠ. Po pet PŠ pa je v primorskem, gorenjskem, zasavskem in štajerskem MDO (skupno 97 PD).
Povprečna starost udeležencev PŠ je 13 let, kar je razumljivo, saj je organizacijsko najlažje povezati najmlajše (še mlajši so vključeni v vzgojne akcije »ciciban-planinec in pionir-planinec). So pa seveda tudi izjeme. v PD Lisca so imeli povprečno starost lani kar 30 let, v Rimskih Toplicah 20 itd. Število absolventov posameznih PS je tudi precej različno, od komaj štirih (PS v okviru MDB »Bavšica) pa do 93 (PD Ilirska Bistrica). Upoštevati pa je potrebno tudi, da znaša osip povprečno 20 in nekaj več odstotkov.
Na seminarju vodij PS, pa so sprejeli še več drugih priporočil. Šolanje naj bi kar največ izvajali v naravi, praktičen del pa pa na izletih. Proučiti bo potrebno (in to čim prej) možnost vključitve PS v okvir učnega programa celodnevnih šol – kot rekreacijsko dejavnost. Nujno bo potrebno organizirati več odprtih šol, za kogarkoli, ne glede na starost, pa na dve leti, društva iz istega okoliša pa bi se morala dogovoriti, da bi bile PŠ vsako leto. Programi so dobri, gradiv je na razpolago v glavnem dovolj, zatika se v le na organizacijskem področju.
Predmetnik PŠ
Minimalni program vsake slovenske PS je določen s predmetnikom, ki je nadrobno razčlenjen in obdelan v posebni knjižici (PZ 1977). Le-ta pa pravzaprav ni le vodilo vzgojiteljem, je takorekoč priročnik za vsakogar, ki hodi v gore.
Predmeti (14) so razdeljeni v tri skupine:
a) Lik planinca. zgodovina planinstva. organizacija, spoznavanje gorstev ter poznavanje in varstvo gorske
narave.
b) Gibanje v gorskem svetu, nevarnosti v gorah, vremenoslovje, orientacija in planinska pota.
c) Oprema, prehrana v gorah, prva pomoč ter GRS.
Za podajo posameznih predmetov je predvideno (minimalen program) od pol do dveh ur ter dopolnjevanje na izletih.
Franci Savenc
