Načelniki AO in AS na zboru
Številna vprašanja čakajo na odgovore na spomladanskem sestanku
Spomladanski zbor načelnikov AO in AS bo jutri ob 16.30 v prostorih Centralne planinske knjižnice, na Dvoržakovi 9/1 v Ljubljani. Dnevni red je običajen: kratko poročilo o delu, problematika in razprava, dogovor o vodstvu KA za obdobje 1981/83 ter razno.
Toda o vsaki od teh točk je mogoče veliko povedati, predvsem pa bi bilo treba marsikaj skleniti in se potem tudi ravnati. Ali je bilo delo komisije za alpinizem v preteklem obdobju uspešno? Če ne, v čem ni bilo in zakaj? Kakšna je problematika alpinističnih kolektivov? Kakšen je odmev na Alpinistične razglede? Predvsem pa, kaj storiti, da bo naš alpinizem tudi organizacijsko tako zaživel, kot je v kvaliteti. Je glede kvalitete slovenskega alpinizma, sedaj vrednotene s kategorizacijo, ustrezen odnos ZTKOS? Kaj storiti, da bi še bolj okrepili vzgojnoizobraževalno delo? Ne bi bil že čas, da to področje tudi pri nas institucioniramo z jugoslovansko planinsko šolo ali podobno ustanovo?
Pripravljajo koledar odprav v Himalajo
Predstavitev vseh naših odprav v najvišje gorstvo na svetu
Po naši doslej najuspešnejši alpinistični odpravi na Himalajo, ki se je po novi smeri povzpela na Everest, je komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS skupaj z založbo Borec izdala koledar (1980), ki je vzbudil veliko zanimanje in bil takoj razprodan. 14 velikih in 24 manjših barvnih reprodukcij s tekstom je dokument trajne vrednosti in po njem še vedno povprašujejo.
Za leto 1982 je spet v pripravi podoben koledar, ki bo predstavil vse jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo: na Trisul, Kangbačen, Anapurno, Makalu, Gašerbrum, Everest in Lotse. Tudi ta bo po vsebini presegel običajno enoletno vrednost, dohodek pa bo šel v sklad za odprave v tuja gorstva in bo namenjen le za pomoč pri finansiranju republiških odprav v najvišja gorstva. Okvirna cena koledarja je 140 din, povsem možno pa je, da bo celo cenejši, saj se zanj zanimajo tudi že večja podjetja.
Ob odhodu odprave Lotse 81 pa je KOTG izdala tudi priložnostni znački srebrno in bronasto (cena posamezne je 20 din), v kratkem pa bodo na voljo tudi lični obeski z istim motivom (cena 50 din).
Zahtevna prvenstvena
Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta 28. in 29. preteklega meseca preplezala novo smer v Peci. Vstopila sta kakih 50 m levo od Vigredne smeri in po njej tudi izstopila (skupni so zadnji trije raztežaji). Smer sta ocenila s IV-V (spodnja dva raztežaja) in A2/A1. zaradi težkega nahrbtnika pa sta jo plezala kar 16 ur (iz istega vzroka smeri tudi nista izpeljala samostojno do roba stene).
Teden dni v Paklenici
V dneh od 21. do 27. marca so Janez Batista, Tone Palčič (AS Borovnica), Janez Sabolek, Bor Štrancar Andrej Zorčič (vsi Akademski AO) in Andreja Žagar (AO Matica) opravili v kanjonu Paklenice okoli 40 tur. Sabolek in Batista sta 21. opravila 2. ponovitev Šubare (A 2/V, A 1). Sabolek je dva dni kasneje opravil s Palčičem še 1. ponovitev Želvakove smeri (IV-V, A 1, 6 h), ki križa Vražjo. Kačo sta plezali dve navezi: Sabolek in Zorčič 22., dan pred tem pa Igor Gruden (Železničar) in Andrej Palir (Celje). Plezali so tudi solo, Sabolek Mosoraško, z Batisto pa še Akademsko, Brahmovo in Sažeto. Batista in Žagarjeva sta 23. ponovila Ljubljansko smer v Anić kuku, Palčič in Štrancar Velebitaško in Union v Kuku od Zagona ter Slovensko v Debelem kuku. Palčič z Batisto je opravil 1. ponovitev Ježa v Debelem kuku itd. Vreme so imeli ves čas zelo lepo. takoj, ko so odšli, pa je že prišla nova skupina.
Skakalnica v Kompoteli
V soboto 28. marca sta Stane Klemenc in Matjaž Veselko (oba AO Domžale) v SV steni Kompotele preplezala novo smer, ki spominja na skakalnico. Smer poteka levo od Zlate poroke, po lepih naravnih prehodih ob robu previsnega dela stene. Bilo je še precej mokro, ocena pa je V, 200 m, 3 h.
Pogovori o vzgoji in izobraževanju
Na osnovi pogovorov naših predstavnikov lansko leto v Franciji bodo imeli letos člani AO Domžale in Mengeš prvi izmenjavo s francoskimi kolegi (sprejemajo tudi prijave članov drugih AO). Francoski alpinisti bodo k nam prišli za čas od 26. julija do 8. avgusta pod vodstvom inštruktorja FFN Paula Brasseta. Obiskali bodo Julijske ter Kamniške Alpe, vmes pa imeli pogovore z našimi inštruktorji in vzgojitelji.
Drugo mednarodno srečanje name- njeno pogovorom o vzgoji in izobraževanju pa bo letos sredi septembra v Münchnu, pripravila pa ga bo planinska organizacija ZRN. Osnovna tema pogovorov bo: Kako izboljšati varnost pri plezanju v skalah.
Za pomladitev KA PZS
Ker se končuje dveletno obdobje, za katerega je bila izvoljena sedanja komisija za alpinizem PZS, so na zadnji seji povabili vse naše alpinistične kolektive, da evidentirajo svoje kandidate. Menijo, da bi moral imeti vsak bližnji AO vsaj po enega člana v KA, drugi pa naj bi kandidirali predvsem tiste, ki so na študiju v Ljubljani, da ne bi bilo težav s sestajanjem. Toda iz nobenega kolektiva naj ne bi volili več kot tri člane. Nujno bo potrebno izbrati tudi novo vodstvo KA. Da pa bodo prehodi lažji, naj bi se v prihodnje namestnik načelnika menjal leto dni kasneje kot načelnik. Za evidentiranje kandidatov so bili že razposlani posebni vprašalniki.
Iz pisem udeležencev odprave L – 81
Čeprav PZS ni prejela novih sporočil iz Nepala, smo vendarle izvedeli še nekaj podrobnosti. Slabo vreme in popravljanje letal je drugo polovico udeležencev odprave Lotse 81 resnično zadrževalo v Katmanduju vse do 21. marca. Pa tudi tega dne ni kazalo najbolje. Nato pa so piloti drug za drugim le odleteli. Na koncu je v Katmanduju ostal od naših le vodja odprave Aleš Kunaver, deževalo pa je vse huje. Pa je le omehčal prijatelja – pilota in zarinili so se v oblake in na koncu tudi srečno pristali v Lukli. Tu so ga čakali le še trije udeleženci odprave, drugi pa so bili že pol etape naprej.
Okrepljeno sodelovanje
Sodelovanje Bovčanov in Rezijanov se še naprej krepi. Pred kratkim je pri njih predaval Boris Mlekuž o naših gorah, na občni zbor pa pridejo Rezijani s svojim predavanjem. Rezijani pošiljajo svojega člana Lina di Lenarda v perujske Ande (z odpravo iz Tollmezza), Bovčani pa tudi ne počivajo. 1. marca sta brata Iztok in Boris Mlekuž opravila 1. P (tudi zimsko) Mokre grape (40-50°, III+. 350 m) v Ruši – Mangart. Teden dni kasneje pa je Boris sam preplezal Grapo v V ostenju Prestreljenika, 14. preteklega meseca pa še Grapo v Stadorju.
Tradicionalnega spominskega turnega smuka na Kaninu letos najbrž ne bo, ker je snega zelo malo. Takoj ko skopni, pa bodo pričeli z nadelavo poti po mejnem grebenu, kot so si zamislili s tovariši iz Rezije.
Zimski vzpon na Makalu spodletel
Italijansko-švicarska odprava, ki jo je vodil znani Renato Casarotto, je lani decembra uredila bazni tabor v vznožju petega najvišjega vrha na svetu, 8481 m visokega Makaluja. Njihov namen je bil v zimskih razmerah preplezati južno steno. Vir sicer ne navaja točnejših podatkov, toda vse kaže, da po Jugoslovanski smeri. Pa ni šlo vse tako kot so računali. Imeli so mraz, hud veter in še kup drugih nevšečnosti. Najvišje se je v solo vzponu povzpel Švicar Nottaris, in sicer do nekako 7200 m. Vetrovi so s svojo srditostjo dokazali, da je pozimi v Himalaji težko natančno planirati so izjavili novinarjem.
Poljaki leta 1982 dvakrat na K2
Poljska alpinistična zveza je pretekli mesec dobila uradno dovoljenje pakistanskih oblasti, da lahko prihodnje leto organizirajo dve ločeni odpravi na K2 (Čogori, 8611 m). Ekipo, v kateri bodo le alpinisti, bo vodil Janusz Kurczab, v načrtu pa imajo SV greben, kjer so Poljaki leta 1976 že dosegli višino 8400 m. Druga ekipa pa, bo povsem ženska (!), vodila jo bo Wanda Rutkiewicz, njihova smer pa bo identična s smejo prvih pristopnikov. Zadnjo bodo, kakor kaže, v veliki meri podprla zahodna podjetja za alpinistično opremo.
Wanda Rutkiewicz, ki se je doslej povzpela že na nekaj pomembnih vrhov, bila je na enem od Gašerbrumov, prva Evropejka na Everestu, ne manjka pa ji tudi ekstremnih vzponov v Tatrah, pa gre na K 2 tudi letos. Pridružila se bo francoski ekipi, ki jo vodi proslavljeni Yannick Seigneur. Petčlanska ekipa naj bi v alpskem slogu preplezala 3000 m visoko južno steno.
Neosvojen le še Lotse – srednji vrh
Se do nedavno so trdili, da sta v Himalaji še dva neosvojena osemtisočaka. Ne gre seveda za samostojna vrhova, saj je takih z višino nad 8000 m le 14, temveč za stranske vrhove, ki jih je nekako še prav toliko. Zadnja naj bi bila Srednji vrh Lotseja, visok 8426 m in Srednji vrh Anapurne 1, visok 8051 m.
Sedaj pa vemo, da so se na zadnjega že lani povzpeli nemški alpinisti, le da tega niso takoj sporočili, saj so imeli dovoljenje le za glavni vrh. Na Srednji vrh Anapurne so se povzpeli vodja odprave Ludwig Greiss, Údo Boning in Heinz Oberauch 3. oktobra 1980. Izhodišče je bil tabor 5 (7100 m), za sklepni vzpon pa so potrebovali 10 ur. Toda le zadnji se je še pravočasno vrnil v izhodiščni tabor, druga dva sta bivakirala 7600 m visoko. Naslednji dan jim je odšla na pomoč naveza, v kateri je bil tudi inž. Winfried Trinckle, ki pa je ob srečanju s tovariši zdrsnil, padel 400 m globoko in umrl. Oba alpinista, ki sta bivakirala, pa sta dobila težke ozebline in so ju (v 40 urah) takoj prepeljali na zdravljenje v Frankfurt.
Po dvakrat na Everestu
Časi, ko so si najbolj zagnani posamezniki postavili za življenjski cilj stopiti na najvišji vrh sveta, so kakor kaže, minili, sedaj jih je namreč ve- dno več, ki žele to storiti še v drugo.
Šerpa Navang Gombu je bil prvi: leta 1963 je uspel z Američani, dve leti kasneje z Indijci, obakrat po normalni smeri prek Južnega sedla. Pertemba je prišel na vrh let: 1975 prek JZ stene (z Angleži), pravo ZRN pa prek Južnega sedla (1979). Ang Fu (Phu) je bil na vrhu leta 1978 z Avstrijci po normalni smeri, dve leti kasneje pa še z našimi po Zahodnem grebenu, kjer ga je med sestopom doletela smrt. Japonec Jasuo Kato je bil z juga na vrhu leta 1973, lani pa še po klasični smeri s severa. Reinhold Messner pa se je leta 1978 povzpel na Everest (s Habelerjem, brez kisika) prek Južnega sedla, lani pa v povsem solo vzponu (in brez kisika) prek Severnega sedla.
Najvišji v Hindukušu
Znani poljski gorniški izvedenec Jerzy Wala iz Krakova je pripravil doslej najpopolnejši pregled šest in sedemtisočakov v Hindukušu. V tej 1300 km dolgi in do 300 km široki gorski verigi, ki se razteza na ozemlju Afganistana in Pakistana je kar nekako 200 vrhov (samostojnih, brez stranskih!), ki presegajo višino 6000 m, toda le 12 gora je višjih od 7000 m. Najvišji so Tirič Mir (7706 m s petimi stranskimi vrhovi, ki tudi še presegajo 7000 m), Nošak (7492 m, s tremi stranskimi nad 7000 m) je najvišji vrh Afganistana. Istor-o-Nal (7403 m z 10 vrhovi nad 7000 m). Vsi sedemtisočaki in vsaj 90% šesttisočakov je že bilo osvojenih.
Dve generaciji
Na ledeniku Majagdi sta se srečala predstavnika dveh generacij in dveh plezalskih slogov. Prvi, ki je leta 1956 stopil na vrh Lotseja (8511 m), sedaj že 59-letni Fritz Luchsinger, je stopil ob bok Poljaka Ludwika Wilczynskega (32). Oba sta se vrnila z vrha Daulagirija (8167 m), vrha, ki je poleg Lotseja najbolj na očeh naše planinske javnosti, zaradi načrtovane slovenske odprave v njegovo južno steno. Prvi se je nanj povzpel po normalni smeri, ob pomoči dodatnega kisika in šerp, drugi pa s še tremi tovariši prek težke vzhodne stene – brez kisika, brez šerp, v alpskem slogu. (Arhiv F. S.)
Kramarjev smuk v dežju in megli
Štartalo jih je veliko manj kot je bilo prijavljenih – Prvi Jezerjani
Letošnje prvo tekmovanje za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov je bilo v slabem vremenu, deževalo je, bila je megla, sneg pa južen. Toda proga na planini Javornik je bila dobro pripravljena. Med alpinistkami (na krajši progi) je štartalo le 11 tekmovalk. Najhitrejša je bila Irma Karničar (AO Jezersko) s časom 30.72, za njo pa sta se uvrstili Ines Božič (Obalni AO – 36.89) in Anette Kocjan (AO Impol – 37,58). Ekipno pa so bile najboljše smučarke iz AO Rašica, ki so tudi edine imele popolno ekipo.
Pri alpinistih, štartalo jih je 37, je bil vrstni red: 1. Luka Karničar (AO Jezersko) 40,27, 2. Franc Rabič (AO Mojstrana) 40,95 in 3. Rado Markič (AO Jezersko) 41,07. Ekipno pa je zmagal AO Jezersko (s skupnim časom 2,03.11) pred AO Mojstrana (2,12.12 in AO Tržič (2,19.09).
Tekmovale pa so tudi planinke in planinci. Pri ženskah je bila najhitrejša Polona Peharc pred Simono Rutarčič (obe PD Tržič) in Lidijo Nahtigal (PD Jezersko), pri moških pa Iztok Nemec (PD Tržič), pred Zvonetom Bunčičem (PD Medvode) in Francem Komacem (PD Tržič).
Franci Savenc
Draga, a zaželena Kitajska
Še največ deviških sedemtisočakov, med njimi še nekaj povsem neznanih
Odprta kitajska meja tudi za planinski turizem prinaša številne zanimive novosti. Na Kitajskem je največ se deviških sedemtisočakov, nekaj jih je celo še povsem neznanih. Razen na Everest se je s Kitajske mogoče povzpeti še na nekaj osemtisočakov, med njimi na Šiša Pangmo, ki je povsem na tibetanski strani. Zanimive gore so še v Kun-Lunu, Sinkiangu in Cingaju.
Mirno lahko rečemo, da se je že začela prava dirka za dovoljenji, ki zagotavljajo možnost vzpona. Toda za sedaj so med odprtimis vrhovi le Everest in Šiča Pangma ter štirje vrhovi v Sinkiangu: Mustag Ata (7546 m), Kongur (7719 m), Kongur Tiubie (7595 m) in Bogda (5445 m). Za od- pravo pa velja točno določen pravil- nik, ki predvideva tako rekoč prav vse, od maksimalnih tovorov za nosače in zavarovanj, do zdravniškega pregleda in opreme za zveznega oficirja. Cena dovoljenj za vzpone se gibljejo od nekako 75.000 din za Everest do 46.000 za nižje vrhove, Bistveni pa so pravzaprav drugi stroški. Bivanje v Lhasi velja npr. 4.500 din na dan in v tem mestu je potrebno ostati več dni. Transport tone materiala iz Pekinga v Lhaso velja okoli 9.000 din.
I. B.
GRS v Bovcu na svojem
Na občnem zboru postaje so opozorili tudi na delovanje PD, ki je potrebno sprememb
Člani postaje GRS Bovec se že po tradiciji vsako leto sestanejo v koči Zlatorog in pregledajo svoje delo. Lani so reševali pri Krnskem jezeru, pod Rombonom, na Mangartu, Doliču in Kriških podih, enkrat jim je pri tem pomagal tudi helikopter. Razen tega pa so vsak konec tedna še dežurali na kaninskih smučiščih, kjer so pomagali kar 37 poškodovancem. Opravili so tudi pomembno vzgojno izobraževalno delo in kljub pomanjkanju sredstev dokaj izpopolnili tehnično opremo.
Reševalci, ki so včlanjeni v bovško postajo so po dolgih letih moledovanja končno dobili ustrezne prostore za shranjevanje opreme v poslopju stare osemletke. In čeprav so na zboru z odobravanjem sprejeli obvestilo, da bodo poslej sestavni del enot CZ občine Tolmin, tako da ne bo problemov vsaj z nadomestilom osebnega dohodka za čas, ko bodo na reševanju, so vendarle ugotovili, da vprašanje financiranja GRS še ni primerno urejeno. Za izpopolnjevanje koristijo proste dneve, delo – čeprav je na visoki profesionalni ravni – opravljajo amatersko in celo neredko samo prispevajo za nakup opreme. Le redko so deležni pomoči, kot npr. s strani kolektiva šempetrske bolnišnice, ki jim je daroval osebne komplete prve pomoči, pripravljajo jim pa še poseben zdravniški nahrbtnike.
V razpravi pa so bili tudi kritični. Z vso ostrino so opozorili na delovanja PD Bovec, ki je v zadnjem času zašlo v hude gospodarske in organizacijske težave. Zahtevajo, da UO PD v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi v Bovcu takoj začne reševati vprašanje PD, ki je, kakor kaže, potrebno temeljite prenove, oživitve osnovnih dejavnosti in organizacijskih sprememb, predvsem pa razčiščenja odnosov v gospodarski dejavnosti.
Boris Mlekuž
