Preplezali so Avstrijsko v Les Courtes
Kljub izredno slabim lednim razmeram sta jo zmogli dve naši navezi (z bivakom)
Poročali smo že, da letošnja zimska sezona tudi v Zahodnih Alpah ni bila dobra. Je temu vzrok, da za plezanje v ledu med francoskimi alpinisti menda ni več posebnega zanimanja. V ospredju so (tudi v zimskem času) skrajno težke, pa čeprav kratke, granitne stene.
O vzponu članov AO Gorje po smeri Cordier-Anderegg smo že poročali. Razen tega sta Andrej Gradišnik in Stanko Mihev (AO Ravne) 11. t.m. preplezala (1. JZP) še greben Cosmiques. Nekako v istem času je Škofjeloška naveza Kovačič-Vidmar (v 14 urah) zmogla Raz v steni Les Courtes. Največ, seveda le za letošnje razmere, pa sta opravili navezi Ines Božič (Obalni AO)-Janez Skok (Akademski AO) in Gradišnik-Mihev. V dveh dneh (13.-14. t.m.) z bivakom kakih 250 m pod robom stene so ponovili Avstrijsko smer v Les Courtes. Razmere so bile slabe, še posebno tam, koder bi moral biti led.
Tisti, ki so bili v Chamonixu, pripovedujejo, da je menda edini resnejši vzpon letos pozimi opravil Profit, ki je v zelo kratkem času sam preplezal Poin Walker. V Mrtvaškem prtu je med sestopom zaradi pretrgane vrvi zdrsnil in se ubil poljski alpinist.
I.D.
Na Jesenicah tudi planinski filmi
Na 12. festivalu filmske skupine Odeon tudi posebne nagrada Planinske zveze Slovenije
Filmska skupina Odeon je že leta 1968 pripravila prvi festival amaterskega filma in pridobila tudi tri s planinsko tematiko. Zato se jim je naslednje leto, ko je postal festival že jugoslovanski, pridružila PZS s posebnimi priznanji (plakete Triglav). Leta 1972 je postal festival že mednarodni, pred dvema letoma pa so se vključili v mednarodno zvezo amaterskih filmskih festivalov IAAFF. Lani je na festivalu sodelovalo že 14 držav, za letošnjega pa so razposlali vabila na 380 naslovov v 30 držav.
Na prvih festivalih je s planinskimi filmi redno sodeloval Janez Horvat, ki je gonilna sila festivala. V kasnejših letih pa so po kvaliteti navadno prevladovali tuji amaterji. Kar je zanimivo, morda pa za naše razmere sploh tudi značilno, z izjemo Klavdija Mlekuža, ki je sodeloval na I. in III. MFAF, se naši alpinisti doslej festivala niso udeleževali. Bo letos kaj drugače? Čeprav organizatorji iz razumljivih vzrokov še niso objavili nobenih podatkov (rok za planinske filme poteče 8. aprila, naslov za prijavo pa je Odeon, 64270 Jesenice, p.p. 46), poznavalci trdijo, da se razmere izboljšujejo. Reprize »mini festivala« iz CD po nekaterih slovenskih krajih, projekcija češkoslovaških filmov, napoved skupinskega obiska festivala v Adršpachu, vse to povečuje zanimanje za tovrstno dejavnost.
V znamenju odprave
V ekonomatu Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9 v Ljubljani je mogoče kupiti med drugim tudi znamenje odprave »Jalung Kang ’85«. Za 200 din je na voljo štiribarvni lepak velik 68 krat 47 centimetrov. Prav toliko stane modra trikotna zastavica z znakom odprave, ki pa je že skoraj pošla. Na voljo so tudi nalepke, in sicer dveh vrst: na svili in na kartonu. Obe sta po 50 din. Pred dnevi pa so dobili tudi kovinske značke odprave, cena pa je 70 din. Za zbiralec je še nekaj značk prejšnjih odprav: Lotse v bakreni in srebrni barvi po 20 din in Everest (na sponki) po 60 din. Dobiti je mogoče tudi še obeske za ključe odprave Lotse’81, prav tako v dveh barvah, po 50 din.
Dolomiti v sliki in besedi
Planinska sekcija centra za klubsko dejavnost pri OK ZSMS vabi na ogled diapozitivov s poti po italijanskih Dolomitih. Diapozitivi so opremljeni z glasbo in besedilom. Projekcija bo v stranski dvorani Narodnega doma v Celju dne 28. 3. ob 19.30.
Pred izidom je več vodničkov
Številne vrzeli v alpinistični vodniški literaturi se počasi, a zanesljivo zapolnjujejo. V pripravi so vodnički za skoraj vsa naša področja, ki še nimajo tovrstne literature, nekaj pa jih bo seglo celo preko meja.
Prvi bo izšel vodniček »Lučka Bela, Robanov kot in dodatek« (k vodničku Logarska dolina) Toneta Golnarja. Ker je že v tisku, je znano, da bo imel kar 122 strani, 22 fotografij z vrisanimi smermi ter skupno okoli 150 opisov smeri, ki bodo večinoma dopolnjeni še s shemami.
Tudi Iztok Tomazin. ki se je pred dnevi vrnil iz JLA, sporoča, da je vse pripravljeno za natis vodnička Storžič. Iz Kamnika poroča Milan Gladek, da bo še pred poletno sezono izšel vodniček za Rzenik, iz Zagreba pa Boris Čujič – Inky, da ima že napisan vodniček za Klek.
Obojestransko prečenje Everesta
Spomladi 1988 naj bi avstralska odprava skušala uresničiti načrt »obojestransko grebensko prečenje« Everesta. Prva ekipa v kateri bo osem članov, bo poskusila prek Južnega sedla, dvanajst članska pa po Jugoslovanski smeri (Zahodnem grebenu), ki pa jo bodo seveda pred tem opremili z vrvmi. Sestop naj bi naveze opravile po drugi smeri.
OD TOD IN TAM
Za visokogorsko smučanje
Ker je vse več zanimanja za visokogorsko smučanje, se je komisija za vzgojo in izobraževanje PZS odločila, da od 11. do 14. aprila na Komni organizira kratko »šolo turnega smučanja«. Zbor bo v četrtek ob 18. uri, tako da bodo udeleženci še isti večer poslušali prvo predavanje. V petek je predvidena tura na Krn, na sporedu pa bodo tudi vaje in predavanje. V soboto je zamišljena tura na Podrto goro, v nedeljo pa še na Lepo Komno. Šolo bodo vodili gorski vodniki na čelu z Romanom Robasom, vse podrobnosti pa je mogoče izvedeti pri društvenih poverjenikih ali v pisarni PZS (tel. 312-553) v Ljubljani, Dvoržakova 9. Prijave bodo sprejemali še do 25. marca.
Gore in varnost
Komisija za gorsko reševalno službo bo 25. maja v prostorih RCOU v Poljčah organizirala že 3. posvet »Gore in varnost«. Namenjen je vsem, predvsem pa različnim vzgojiteljem in tistim, ki delajo z mladino, jo vodijo v naravo, še posebej v gore. Prijave je potrebno poslati na naslov Komisija za GRS. Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana do 15. aprila.
50 let od prvega AO
Letos bo preteklo 50 let, odkar so na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine ustanovili prvi alpinistični odsek. Bilo je maja 1935, deloval pa je v okviru turistično-planinskega društva »Prijatelji narave.« Nova komisija za alpinizem, ki je začela z veliko volje ima velike načrte, uspehi posameznikov nakazujejo prodor v jugoslovanski vrh, lani so imeli 93 registriranih alpinistov, kar za njihove razmere ni malo.
Wanda Rutkiewicz na Aconcagui
Wanda Rutkiewicz, prva Evropejka, ki je bila na Mount Everestu, je med 16. in 19. januarjem opravila vzpon prek 3000 metrov visoke južne stene Aconcague (6960 m). S švicarskim alpinistom Štefanom Schaffterjem sta ponovila Francosko smer, pred tem pa sta se za aklimatizacijo povzpela na vrh tudi po Klasični smeri. Wanda je tretja ženska, ki je uspela v tej izredno težki steni.
Prečenje vseh češkoslovaških gora
A. Kafka je že leta 1977 skušal prečiti vse vrhove češkoslovaških visokih gora. Toda odnehal je po 2000 km. Lani 2. maja je spet začel. Dnevno je prehodil po 50-60 km, z nahrbtnikom, težkim 10-15 kg, v katerem pa je imel tudi kamero in tranzistor. Spal je v šotoru. Po 40 dnevih in 2030 km pa je zbolel. Toda 5. julija se je vrnil in nadaljeval ter 25. avgusta zaključil svoj maraton. Dolg je bil kar 4.120 km.
Centralni kamini v Planji
Peter Poljanec in Marko Vostič sta 23. februarja preplezala centralne kamine v Planji. Spodnji del grape je bil nabit s snegom, le v kaminih je bilo nekoliko težje, ker sneg ni bil več tako trd. K sreči pa je bilo ključno mesto (V, sicer III-IV, 500 m), kopno. Ker sta pravilno sklepala, da so razmere ugodne tudi v drugih grapah, sta (smer sta plezala 10 ur) sestopila kar v krnico na desni strani Planje in po grapi v dolino.
10. t. m. pa so Ivan Menard, oče in sin, Peter Poljanec, Igor Telič in Emil Tratnik, vsi so člani AO Idrija, preplezali Domžalsko v Brani. Tudi tu so bile razmere ugodne, le v srednjem delu so se skokom (ker se je podiral led) umikali v levo. Z vrha so sestopili po Šiji in to v taki megli, da so komaj našli kočo na Kamniškem sedlu.
Najlepša gorsko prečenje
Planinsko društvo Trbovlje je za jutri ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah pripravilo predavanje o »najlepši gori sveta«. Peter Markič iz Kranja bo poslušalce z barvnimi diapozitivi popeljal na Alpamayo v Južni Ameriki, goro izrednih oblik.
Evidenca odlikovancev
Ker v organizaciji, kot je planinska s 100.000 člani, hitro narašča tudi število članov in organizacij, ki so dobili različna priznanja, se je odbor za kadrovska vprašanja PZS odločil za računalniško obdelavo. Evidenco sedaj že preverjajo po PD, predvidevajo pa, da bodo vsako leto pripravili nove izpopolnjene sezname in jih posredovali vsem zainteresiranim. Odpadlo bo tudi zamudno iskanje podatkov ob predlaganju.
V vrhu Bjelašnice
Meteorološki observatorij na vrhu Bjelašnice (2.067 m) je najvišji na Balkanu in slavi letos 90-letnico. Zgradba je dobro znana tudi planincem, saj je bilo v njej nekaj časa edino zavetišče. Sedaj so v njej sobe s 16 posteljami (informacije 071/802-160), v bližnjem olimpijskem objektu imajo restavracijo (071 802-010) itd. Prenočišča so sorazmerno poceni, po 200 din, okolica pa poleg smučanja (tudi turnega) nudi vse možnosti tudi za alpinistične kombinirane ture naklonine 50-65 st. in visoke okoli 200 m. Ugodno je tudi, da z Igmana (Babin do) vodi trisedež-nica na vrh. Med zaposlenimi v observatoriju je skoraj vedno tudi kak alpinist, da pomaga z napotki. Za poletne planinske ture je hotel Famos izdal celo prospekt s popisom tur (izhodišče Babin do).
Preskušajo se v Verdonu
Prvi letošnji »skok« na tuje, da bi se preskusili v ekstremnem plezanju kopnih skalnih stenic, so opravili Peter Čižmek (Obalni AO), Rok Kovač in Boris Osolnik (Akademski AO) ter Igor Jamnikar (AO Matica). V sredo popoldan so se odpeljali v Verdon, kjer se ta čas običajno že zbirajo plezalci od vsepovsod.
Turni smuk »Rodica 85«
Člani AO Bohinj pripravljajo 31. marca tradicionalni turni smuk z Rodice. Zbor bo ob 9. uri na Orlovih glavah (1665 km), do katerih se je najlažje pripeljati s sedežnico sistema Vogel.
Pristopa na vrh Rodice (1966 km) je za poltretjo uro, navzdol pa bo letos morda možno smučati celo povsem do ceste, oziroma vasi Polje v Bohinju. Na planini Suha bo na razpolago čaj. (Podrobnosti o tem smuku, pa tudi drugih, je mogoče najti v drugi izdaji vodnika TURNI SMUKI, ki je pred dnevi izšel pri Planinski založbi PZS.)
Vzgojna dejavnost po programu
Kljub vsem težavam gre vzgojna dejavnost komisije za alpinizem PZS po programu. Ta teden so na Komni številni tečajniki, ki se pod vodstvom Janija Beleta in inštruktorjev pripravljajo za samostojne zimske ture. Podkomisija za vzgojno delo pa je posredovala tudi nove podrobnosti o možnostih tistih, ki bi želeli postati inštruktorji alpinizma. Teoretični izpiti bodo 10. ali 13. aprila v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani (kandidati naj na prijavo napišejo, kateri dan bodo prišli). Mesec dni kasneje, od 16. do 19. maja, bo na Vršiču seminar za poenotenje doktrine AŠ in na koncu bodo še praktični preskusi v Dolžanovi soteski pri Tržiču. Najvažnejše pa je, da se morajo vsi, ki bi radi postali IA in že izpolnjujejo pogoje (vsaj dve leti staža od izpita za alpinista in priporočilo AO, da kandidat odgovarja osnovnim kriterijem za vzgojno-izobraževalno delo), prek PD prijaviti KA PZS do 31. marca.
Vabijo tudi na Ararat
Komisija za odprave zveze planinskih društev Novi Sad, ki jo vodi neumorni Lazar Popara, ima za letos (poleg planinskega popotovanja po maroškem Atlasu, o katerem smo poročali pred tednom dni, v načrtu tudi vzpon na najvišjo goro Turčije, 5165 m visoki Ararat. Ker je potrebna pravočasna prijava na ambasadi, rok za prijavo (SPD Novi Sad. Cara Lazara 6, Novi Sad) poteče že 28. marca. Cena je 30.000 din in okoli 180 DM popotovanje pa bo trajalo od 4. do 22. avgusta.
Štuparjev memorial
Tradicionalna smučarska tekmovanja za prvenstvo slovenskih alpinistov, kot kaže, niso več tako priljubljena kot nekoč – ali pa gre za organizacijske težave – vendarle je bilo že več vprašanj, kdaj bodo na sporedu letos. Izvedeli smo le za Štuparjev memorial: če ne bo težav z vremenom, naj bi bilo tekmovanje pod Kamniškim sedlom 14 aprila.
Frdamane police
Darinka Lečnik in Samo Žnidaršič ter Jože Flašker, Davorin Podrepšek in Andreja Šverc (vsi člani AO TAM) so 23. februarja preplezali Zahodno grapo v Frdamanih policah. To velikopotezno turo (1300 m, III) so opravili po shemi v PV 1941 in tudi sestopili so tam kot prvi plezalci (450 m, 45 st.).
O prostem plezanju
Čeprav je zagrebška revija Start že nekajkrat objavila kak članek o alpinistični aktivnosti, je kvaliteta zadnjega (Alpinizma: na golim prstima, 23. februarja 1985) vendarle nad povprečjem. Andrej Kokalj, Tadej Slabe in Miha Lampreht so z daljšim tekstom (dve strani) in tremi fotografijami namreč zelo verno predstavili prosto plezanje (oziroma bolj prosto ponavljanje) pri nas in v svetu. Brez senzacionalizma, obenem pa dovolj poljudno.
Dorkina smer
Vreme je bilo ugodno in Črnjanski alpinistični so si vzeli dopust za Malo Raduha. 6 t. m. so Marjan Emeršič in Milan Plesec ter Igor Radovič in Teodor Jelen preplezali Dorkino smer (V+, Al, 160 m). Toda vstopili so šele ob 10. uri, razmere so bile bolj neugodne kot so mislili, zato so rob stene dosegli šele ob 19.15. Ni bilo časa, da bi uživali v svetli noči vsaj med sestopom, mudilo se jim je spet na delo.
Domače in tuje gore
Pred kratkim je v mariborski založbi Obzorja izšla že 25. knjiga zbirke Domače in tuje gore. Heinricha Harrerja knjigo Beli pajek, ki na nadvse zanimiv način predstavlja zgodovino S stene Eigerja, ob tem pa ne manjka misli o alpinizmu nasploh, Marijan Lipovšek pa je kot prevajalec tudi prispeval svoje tehtne misli in podatke iz naše preteklosti, smo že predstavili. Sicer pa ljubitelji planinskega branja po njej segajo tudi v knjigarnah, kljub temu, da cena ni nizka (1400 din).
Letos bosta izšli še dve knjigi. Marijan Krišelj, urednik Planinskega vestnika, je dodelal svojih 23 radijskih nadaljevanj (Odmevi z gora) o »zlati navezi« in bo predstavil trojico naših slavnih alpinistov: J. Čopa, dr. M. Potočnika in dr. S. Tominška, v programu pa je tudi prevod odlične knjige neuničljivega francoskega alpinista Pierra Mazeauda »Gora za golega človeka«.
Tečaj srbske KA
Novi načelnik KA Planinske zveze Srbije Borko Gajič je sporočil, da so včeraj v Erjavčevi koči na Vršiču začeli z zimskim začetniškim tečajem in taborom. Radi bi opravili čimveč vzponov in smukov.
Posredoval pa nam je tudi popoln adresar alpinističnih kolektivov v Srbiji. AO imajo v Beogradu, Boru, Čačku, Kruševcu in Nišu, sekciji pa v Kragujevcu in Zaječaru.
AO pri PSD »Črni vrv« v Boru, iz katerega je novi načelnik, je eden najaktivnejših v Srbiji. Vključujejo 4 alpiniste, 9 pripravnikov in 6 tečajnikov, lani pa so v treh različnih, gorstvih opravili 242 tur. Preseneča, da so zadovoljni s finančno situacijo, imajo primerne prostore za delo in tudi dovolj opreme. Letos nameravajo organizirati vzpone v Zahodnih Alpah. Radi bi se vključevali v akcije drugih AO in KA in naročeni so na ponedeljkovo Delo, da lahko spremljajo Alpinistične novice.
V Ospu
Metod Škarja je (s Cvetom Jagodicem) 2.t.m. prosto ponovil Italijansko smer (VII-) v Osapski steni. 10. t.m. pa je – prav tako prosto, toda tokrat z Daretom Božičem (vsi AO Mengeš) – preplezal še Muho (VIl).
Sicer pa je nad Ospom večkrat že prav živahno. 9. in 10. t.m. so tamkajšnjo steno obiskali tudi Člani AO Radovljica. V treh navezah so ponovili Metoda, potem pa preplezali še Pero, Žago in naveza Aleš Ježek – Dušan Kocjančič.
Gorska straža
Odsek za gorsko stražo in varstvo narave pri PD PTT Ljubljana organizira tečaj za pripravnike gorske straže. Tečaj se bo začel 26. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih, Trg OF 16/1. nadstropje (pri avtobusni postaji). Prijave bodo sprejemali na dan pričetka tečaja.
Občini zbor PD Kamnik
Redni letni občni zbor Planinskega društva Kamnik bo v petek, 29. marca ob 18. uri v dvorani nad kavarno »Veronika« v Kamniku.
Franci Savenc
