Romih in Svetičič splezala prvenstveni v steni Aconcague
Po JZ grebenu sta v začetku februarja v centralnem delu južne stene preplezala še eno novo smer – Velike objektivne nevarnosti
Konec lanskega decembra sta Milan Romih (AO Impol) in Slavko Svetičič (AO Idrija) odšla v Južno Ameriko z namenom, da v južni steni najvišjega vrha te celine preplezata dve prvenstveni smeri. Steno Aconcague sta seveda dobro poznala. Poleg JZ grebena, ki ga sprva nista imela v mislih (o tem smo že poročali), sta uresničila svoje cilje v centralnem delu stene.
ACONCAGUA – Zahodni del južne stene (A – JZ greben, C – Roleta)
Po uspešnem vzponu v JZ grebenu, ki sta ga imenovala Sončna linija (Svetičič je zadnji del smeri splezal sam), in po prvem sestopu čez steno je Svetičič 18. januarja opravil vzpon prek deviške stene Penitentesa (4100 m). Gora leži nad naseljem Punte del Inca in je visoka od 300 do 500 metrov, široka pa tja do 2 km. Navidez omogoča veliko možnosti, vendar pa je skala krušljiva in zato ne preveč vabljiva. Smer Tomate, ki jo je splezal Svetičič, je prva v tej steni. Ocena je V, VI- in višina 350 metrov. Potem sta se oba odpeljala 100 km severno od Cordobe, kjer sredi ravnine leži gorski hrbet, sestavljen iz granitnih stolpov. V njih so domačini splezali veliko smeri in Romih ter Svetičič sta jih nekaj ponovila, večinoma prosto – tja do ocene VII. Smeri so visoke do 150 metrov in Svetičič jim je dodal še dve svoji. Sledila je vrnitev v Mendozo in seveda v južno steno Aconcague, kjer pa niso bile najboljše razmere, saj je bilo vreme nenehno slabo.
Zadnjega januarja sta vstopila v centralni del, desno od Francoske smeri. Do večera sta dosegla prvo pregrado serakov in strmih skal. Naslednji dan sta začela že zelo zgodaj. Zelo težkemu plezanju so se pridružile tudi velike objektivne nevarnosti, saj sta plezala v območju serakov. Okoli 9. ure sta bila nad njimi. Sprva sta od tu načrtovala naravnost navzgor, vendar je bila naslednja strma sklana stena zaradi sneženja povsem bela. Odločila sta se, da ta del obplezata po levi strani, oziroma tam, kjer poteka Francoska smer. Med bivakiranjem so vso noč grmeli plazovi. Nadaljevala sta po Francoski smeri in na zgornjem platoju je bilo snega že za meter, s tem pa tudi velika nevarnost – plazovi. Na srečo sta vzela s seboj le del opreme. Potem sta se odločila za sestop po Francoski smeri in spodaj srečala avstrijsko navezo, ki se je tudi namenila v dolino.
Nova smer v centralnem delu, ki sta jo priključila Francoski, je visoka 1700 metrov, splošna ocena Rolete, kot sta jo poimenovala, pa je ED. Zaradi slabih razmer pa je 400 metrov visok ledeni slap v desnem delu stene, ki sta ga Romih in Svetičič seveda tudi imela v mislih, ostal nedotaknjen. Morda kdaj drugič.
Na koncu je potrebno omeniti še dva sponzorja odprave – to sta Aero Celje in K2 Šport iz Gorice, ki sta tako prispevala k temu, da imamo Jugoslovani po zaslugi Romiha in Svetičiča še dve novi smeri v južni steni Aconcague.
OD TOD IN TAM
Nagrajena odprava Bolivijski Andi 87
Železniško gospodarstvo Ljubljana je podelilo svoje najvišje priznanje Veliko plaketo alpinistični odpravi Bolivijski Andi 87, ki je opravila tri prvenstvene smeri: Železničarsko, Slovensko in Izgubljeni biser. Slednjo so poklonili Dragu Bregarju, članu alpinističnega odseka Železničar, ki se je leta 1977 smrtno ponesrečil v Karakoromu.
Člani odprave so dali v Železniški muzej nekaj eksponatov, ki bodo trajno spominjali na njihov alpinistični dosežek. Alpinistična odprava v Bolivijske Ande je rezultat dolgoletnega dela alpinističnega odseka v okviru Planinskega društva Železničar v Ljubljani. Po kategorizaciji ZTKO so Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Jernej Stritih dosegli naziv športnika 1. razreda – republiški razred alpinista.
Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane pa nedvomno sodi med tista društva, ki ima najbolj razvito medrepubliško sodelovanje, posebno pozornost pa namenjajo planinstvu in izletništvu. V društvu je včlanjenih 689 članov, od tega 137 mladincev in pionirjev. Alpinistična šola je pod vzornim vodstvom Jerneja Stritiha začela z novim vzgojnim obdobjem. Zelo dobro dela tudi mladinski odsek skupaj s planinskim krožkom na osnovni šoli Mirana Jarca.
Slab delež uspešnih
Lansko leto je z gorniškimi načrti obiskalo Narodni park Denali natanko 900 ljubiteljev gora z vsega sveta. Največ, kar 817 se jih je seveda posvetilo najvišjemu (tudi Mount McKinley imenovanemu, 6194 m) vrhu Severne Amerike. Toda zaradi slabih vremenskih razmer, se je lani delež tistih, ki jim je uspelo, znižal celo na 31% (običajno okoli 50%). Bilo je pa tudi sedem žrtev: štiri življenja je terjal Foraker, dve McKinley in eno Hunter.
Nov rekord Mont Blanca
Olimpijska načela – kot kaže – vse bolj prodirajo tudi v gorski svet, celo v alpinistične aktivnosti. Francoz Laurent Smagghe je na primer postavil rekord Mont Blanca. Ob 6. uri zjutraj je štartal v Chamonixu, na vrhu je bil ob 10.47, nazaj v izhodišču pa ob 12.47. Niti polne dnevnice si torej ne bi mogel pisati! Običajni smrtniki pa porabijo za vzpon na Belo goro povprečno kar poldrugi dan.
Na vseh 1088 plezalnih objektih
Saksonska Švica, vzhodnonemško mejno področje ob Labi, je znano plezališče, iz katerega je prišlo tudi že nekaj svetovno znanih alpinistov. Imajo natančen pregled nad plezalnimi objekti, registriranih imajo 1088, in ker si jih vedno več zastavi nalogo, da bi se povzpeli na vse, vodijo evidenco tudi o tem. Kot 80. so oktobra lani na ta seznam zapisali Paula Illmer. Morda bo kdo rekel: to pa ja ni tako pomembna številka. Res je, bolj je 1900, leto, ko je bil Illmer rojen! Že 83-leten je ugotovil, da mu manjka pravzaprav le 120 plezalnih objektov, tako se je s pomočjo prijateljev lotil še teh. Plezalec je bil od mladih nog, njegova najtežja smer je v Falkenschtajnskih skalah, preplezal jo je z 22 leti, ocenjena pa je s 7 C. Od desetega leta poje v svetovno znanem alpinističnem pevskem zboru Kurt Schlosser, dolga leta je bil predsednik Zveze za turizem, alpinizem in orientacijo v Dresdnu itd.
Vidonija pokopal plaz
Tulli Vidoni (39) je v štirih letih stopil na vrh petih osemtisočakov: Broad Peak (84), Gašerbrun I in II (85), K2 (86) in Nanga Parbat (1987). Bil je tretji na lestvici najuspešnejših italijanskih osvajalcev najvišjih vrhov, za Messnerjem (14), Hansom Kammerlanderjem (7) in na istem kot Gianni Calcagna (5). Sedaj pa ga je na smučarski turi v skupini Mt. Blanca pokopal plaz in za vedno prekinil njegovo pot.
Pokalna tekmovanja v športnem plezanju
Na Japonskem pripravljajo uradna tekmovanja v športnem plezanju že od leta 1977. Prvih pet let so bila po vzoru sovjetskih (hitrostno plezanje, varovanje od zgoraj – skalolazenje), potem pa so iskali nove poti. Lani so se odločili za težavnostna, s poudarkom na načinu NP (na pogled).
Zadnje prvenstvo so imeli Japonci v Ogawaiami – kot so potrdili vsi – na zelo težkih smereh. V celoti jih je zmoglo le pet od 19 finalistov, najboljše pa se je odrezal Seidji Hochi. Od treh tujih, ki so prišli na njihovo prvenstvo, sta se naj višje povzpela Korejca, na 10. in 11. mesto.
Bolgarska Aconcagua
Sofijsko društvo Planinec je organiziralo uspešno odpravo v argentinske Ande. 15 udeležencev se je povzpelo na najvišji vrh obeh Amerik Aconcaguo (6959 m). Toda le trije, Nikolaj Petkov, Ivan Maslarov in Kiril Tafradžijski, so preplezali J steno (Francosko smer z Messnerjevo varianto). Petkov ima tako sedaj že vzpone na najvišje vrhove treh kontinentov (Evropa, Azija, Amerika), ob tem pa seveda še številne uspešne vzpone prek velikih sten. Pa tudi njegova tovariša nista neznana.
Spusta s smučmi v Turski gori
Janko Oprešnik (AO Kozjak) je 21. februarja s smučmi splezal v Turski gori Belo piramido (varianta Tschadove) in jo v sestopu tudi presmučal. Istega dne je prav tako splezal Tschadovo in tudi tu se je spustil s smučmi. Pri obeh smereh gre za prva spusta s smučmi.
Dve novi varianti v Anič kuku
Matjaž Ivnik in Janez Marinčič sta 20. februarja v steni Anič kuka v Paklenici dokončala varianto, ki sta jo začela že med prvomajskimi prazniki lani. Varianta se po prvih dveh raztežajih Kače odcepi naravnost prek trikotne previsne stene in doseže po dveh raztežajih Funkcijo. Varianta se imenuje Srček, gre pa za zanimivo tehnično plezanje z oceno A2, mestoma tudi A3. V dveh raztežajih sta zavrtala sedem svedrovcev (v steni ni ploščic) za vijake M8, poleg tega pa je v steni ostala še ena bakrena glavica. Ponavljalcem priporočata predvsem jeseničana, zatične, friende št. 2 in 3, pleza pa se tudi s hudičevim krempeljcem.
Dva dni za tem pa sta Ivnik in Marinčič plezala še povezavo med Funkcijo (po prvem raztežaju nad tehnično prečnico) in zgodnjim delom Cvrčevega stebra. Povezave je za dva raztežaja, ocena pa je V, Al.
Osp 1988 čedalje bliže
Le še mesec in pol nas loči od letošnjega državnega prvenstva v športnem prostem plezanju, ki bo v strmih in previsnih stenah Ospa od 22. do 24. aprila. Kot vemo, bo to prva tekma v športnem plezanju v Sloveniji, organizira pa jo PD Kranj oziroma njegov Alpinistični odsek. Tekmovanje bo še posebej zanimivo za širšo slovensko javnost, saj bo finalni del snemala tudi RTV Ljubljana in naredila polurno reportažo.
Tekmovalna pravila so dokončno oblikovana, usklajena s pravili UIAA in na podlagi izkušenj iz dosedanjih tekmovanj v tujini in doma. Upajmo, da ne bo prišlo do kakšnih neobjektivnosti in tako nezadovoljstva pri tekmovalcih. Vsi tekmovalci bodo dobili pravila, prav tako pa tudi vse druge podrobnosti v zvezi s tekmovanjem. Naj se še enkrat spomnimo, da je rok prijav 15. marec. Do tega datuma je potrebno poslati vse zahtevane podatke in dokazilo o plačani štartnim. Organizator opozarja, da po tem roku ne bo možno prijavljanje, zato naj odseki poskrbijo, da ne bo prišlo do nepotrebnih nevšečnosti.
Vzponi osme stopnje
V Vipavi je 21. februarja Odo norosti (VII+/VIII-) ponovil Uroš Grilc.
V Ospu pa so splezali Miklavža in Dedka Mraza. Miklavža sta ponovila Uroš Grilc (24. februar) in Tomo Česen (1. t. m.), Dedka Mraza pa Grilc (28. februar) in istega dne tudi Sašo Prosenjak. Vsi vzponi so bili opravljeni z rdečo piko.
Alpinistični razgledi 27 so že izšli
Od danes dalje lahko vsi, ki so poravnali naročnino, dvignejo najnovejšo številko Alpinističnih razgledov (od 17. do 18. ure na PZS). V njej boste lahko prebrali intervju z nekaj našimi alpinističnimi smučarji, izposojeni intervju iz leta 1984 pa je vendarle že malce »star«, vseeno pa zanimiv. Vrhunski alpinizem je tokrat zastopan z dvema zgodbama: ena govori o novi smeri v zahodni steni Mon Thora, druga pa o naj novejšem jugoslovanskem dosežku v južni steni Cerro Torreja. Ob očitkih nekaterih na eni strani in dejstvih na drugi strani (v zvezi s KOTG in KA) si boste lahko ustvarili svojo sliko. Veliko strani je tokrat posvečeno opremi in času primerno je največ vrstic namenjeno turnosmučarski. Za konec pa še nekaj težav o napovedovanju vremena.
In še nekaj. Pretekli ponedeljek so bili objavljeni tisti, ki naj ne bi poravnali naročnine za lansko leto. Izkazalo se je, da evidenca plačevanja ni popolna in tako so prišli nekateri na ta seznam po krivici. Kaže, da je še najbolje poravnati naročnino ob prevzemu nove številke. Računovodstvo na PZS deluje mnogokrat prepočasi, da bi bilo uredništvo AR n. ( zaključek stavka manjka )
Občni zbor postaje GRS Bovec
V letu 1987 so gorski reševalci iz Bovca kar 20-krat hiteli na pomoč v gore planincem, ki jih je tam doletela nesreča. Število posredovanj je bilo kar 4-krat večje kot v letu poprej. Štirinajst akcij je bilo izpeljanih na klasičen način, v šestih primerih pa je sodeloval helikopter RSNZ. Žal je za 10 ponesrečencev prišla pomoč prepozno, 8 ponesrečencev je utrpelo težje telesne poškodbe in 4 lažje.
Naslednje področje, na katerem so bovški gorski reševalci v preteklem letu še posebno zavzeto delovali, je šolanje, vzgoja in dodatno izobraževanje njih samih. Sem sodijo redne letne obnavljalne vaje zimskega in letnega reševanja, obnova znanja s področja prve pomoči, pa posebno izobraževanje za reševalce letalce, minerje snežnih plazov, vodnike lavinskih psov in inštruktorje GRS. Sicer pa so na zboru z zadovoljstvom prisluhnili ugotovitvi, da v Trenti po nekajletnem mrtvilu raste nov rod reševalcev. V letu 1987 je 29 reševalcev in 12 pripravnikov postaje Bovec prebilo v akcijah in dežurstvih okrog 3600 ur. V letošnjem letu pa bo poleg nadaljnjega sistematičnega obnavljanja splošne opreme imela prednost medicinska oprema, kjer je posodobitev nujna, nato pa tehnični reševalni pripomočki in osebna tehnična oprema reševalcev.
Nagrada Nejca Zaplotnika
Pred dvema letoma je bil v okviru dvajsetletnice mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov izredno uspešen nagradni natečaj za najboljše književno delo in članek s planinsko tematiko. Takrat je bila knjižna nagrada podeljena knjigi Pot Nejca Zaplotnika. Soglasen sklep organizatorjev je bil, naj natečaj postane tradicionalen, nagrada pa naj se imenuje po Nejcu Zaplotniku.
Za nagrado lahko kandidirajo vse knjige s planinsko tematiko, ki so izšle v času po zadnjem festivalu, enako pa tudi planinski članki, objavljeni po njem, prav tako pa doslej še ne objavljeni in jih bodo avtorji in založbe poslali do 1. junija na naslov Interfilm festivala, Zrinjskega 9,61000 Ljubljana (tel: (061) 317-370). Selekcijo bo opravila strokovna žirija Interfilma in Planinske zveze Slovenije, nagradi pa bosta podeljeni na festivalu. Vsekakor gre za novo kulturno uveljavitev našega planinstva in lepo spodbudo avtorjem. Letošnji festival, ki bo od 26. do 30. septembra v Kranju, bo še bolj planinsko obarvan, saj je letos 130-letnica rojstva Juliusa Kugyja in Henrika Tume, 60-letnica prvega vzpona na Škrlatico in 50-letnica prvega vzpona po severnih stenah Grandes Jorasses in Eigerja. V sodelovanju s KOTG bo ob tem tudi razstava fotografij naših alpinističnih dosežkov, obeta pa se nam tudi precej izredno zanimivih alpinističnih filmov.
Tomo Česen
