Alpinistični razgledi 27/1988

VSEBINA

4     Alpinistično smučanje naj ostane smučanje

12   Dodatek k 26. delu Pionirji alpinizma

13   Nova razsežnost v zgodovini alpinizma

16   Mount Thor: Direktna v zahodni  steni

19   Pred dvajsetimi leti …

20   Ilustracije: Ivan Bajo

22   Zapis z zbora koroških in štajerskih alpinistov

24   Odgovor na točko III/3 zapisa z zbora koroških in štajerskih alpinistov

25   Odgovor št. 2

26   Pedikerska samopomoč

28   Kratko poročilo o delu KA

29   Še nekaj o alpinističnem smučanju

31   Turno smučarske vezi

35   Lavinske žolne

38   Pripomočki za iskanje zasu­tih v plazu

41   Planinska oprema za zimske razmere

46   Strokovna nega turnih smuči

49   Poročilo o testiranju Cvelbarjevih univerzalnih palic

52   Ta vremenska poročila, malokdaj so uganila

56   Južna stena Cerro Torreja Prvenstvena  smer Jeglič-Karo

ALPINISTIČNO SMUČANJE NAJ OSTANE SMUČANJE

DAVO KARNIČAR, rojen 26.10.1962 na Jezerskem, smučarski  trener pri  SK Velenje; član AO Jezersko.

6 let bil član mladinske in članske B reprezentance SFRJ, balkanski prvak v  slalomu 1982. Plezati začel 1976, alpinist od 1981.

Doslej opravil 550 vzponov, 3 Prv, (solo ponovitve: Trikot, Šimenc-Škarja, Longo mai, Saša Kamenjeva). Iz »smučarske« beležnice: prvi spust po Sinjem slapu, preko slapu v Malem vrhu, po Spomladanski, Izza Kupa in spominski Nejcu Zaplotniku v Kočni, S steber Skute, SZ stena Dolgega hrbta, z vrha Triglava, po Grapi v Babah, z Mt. Blanca, z Elbrusa …

LUKA KARNIČAR, rojen 27.4.1956 na Jezerskem, učitelj na OŠ Preddvor; član AO Jezersko.

Do zaključka srednje šole se je ukvarjal s tekmo­valnim smučanjem, plezati začel 1974, alpinist od 1977, alpinistični inštruktor od 1981. Odprave: Andi 79, Nova Zelandija 80, Pamir 83, Kavkaz 86, Himalaja – šola Manang 87.

Nekaj nad 700 vzponov, 45 Prv. Razen zgoraj našte­tih (skupaj z Davom, razen Sinjega slapu in spom. N. Zaplotniku) presmučal še: SV stena Kitaraja (6040 m), Pik štirih (6400 m), Pik Komunizma s steb­rom Borodkin (z višine  7450 m).

ANDREJ ZORČIČ, rojen 9.4.1962 v Ljubljani, obrtnik; član Akademskega  AO.

Plezati začel leta 1978, do sedaj opravil 340 alpi­nističnih tur, zadnja leta večinoma smučarskih (z Dejanom Ogrincem). Alpinistični inštruktor od 1983. Smučal: z Jalovca, Kačji jezik v Oltarju, Baronov raz in Škrlatni žleb v S steni Srednjega vrha, Slovensko v Triglavu, Grapo med Goličicama …

V Centralnih Alpah: ozebnik Pelerin, S steno Aig du Midi (ozebnik Rond), SV steno Col des Cristaux, ozebnik Chevallier v Petit Aig Vert.

BORUT ČRNIVEC, rojen 21.8.1959 v Ljubljani, elektro inženir, član PD Matica.

Vaditelj smučanja pri SK Novinar, turno smuča od leta 1972, z alpinističnim smučanjem pa je začel leta 1984.

Smučal: Kočna (Streha poskusov), z Velike Martuljške Ponce v Dnino, S stena Debele Peči (Zapiralka), Visoki Kanin (proti J), ob Z grebenu z Rombona, Cmir (Uroševa grapa), Tošc (Direktna rokavička) …

V Centralnih Alpah: Aig d’Argentiere (po ledeniku Millieu), Prečenje Mont  Blanca.

ANDREJ TERČELJ, rojen 31.7.1959 v Ljubljani, elektro inženir, član PD matica.

Učitelj smučanja pri SK Novinar, turno smuča od leta 1972, z alpinističnim smučanjem pa je začel leta 1984. Smučata skupaj s Črnivcem, dosežki enaki.

V sredo, 15. decembra so na povabilo uredništva AR v knjižnico Planinske zveze prišli Borut Črnivec, Luka Karničar in Andrej Zorčič, da bi kar največ povedali o alpinističnem smučanju. Z njimi se je pogovarjal Matej Šurc, ki je pogovor tudi zapisal. (Tekst sta prebrala in dopolnila tudi Davo Karničar in Andrej Terčelj.)

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Naročnina se plačuje dvakrat letno na žiro račun 50101-678-47046 s pripisom za AR.

Uredništvo Alpinističnih razgledov: Srečo Trunkelj (Glavni in odgovorni urednik), Zoran Gaborovič, Ljudmila Kropec, Ksenija Lenarčič, Mirko Lindič, France Malešič, Bine Mlač, Franci Savenc, Tone Štamcar, Miro Štebe, Matej Šurc, Mojmir Štangelj.

Ostali sodelovci: Branko Šafarič, Aleš Šuster, Srednja šola za računalništvo v Ljubljani.

Ilustracije Srečo Trunkelj, J. Hart, Bajo.

Tisk: Kopirbiro Šparovec, Celovška 28 A, Ljubljana.

Po mnenju Komiteja za kulturo je publikacija, s sklepom 4210-35/87 od 8.9.1987, oproščena plačevanja temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja