Ali je prihodnost gorskega reševanja profesionalna?

Pri sosedih poskušajo oživiti razprave o odpravi prostovoljstva — prehod iz prostovoljskega v profesionalni sistem (deprostovolizacija) — Evropa išče nove modele

Upravljanje »izrednih razmer v gorah« (izredno veliko smrtnih žrtev na eni strani in številni prevozi nepoškodovanih na drugi) je tema, ki kar sama poskuša ponovno odpreti razpravo o tem, ali naj bi gorsko reševanje in helikoptersko nujno medicinsko pomoč v celoti prevzeli profesionalni državni organi, ne pa prostovoljci. Pri CNSAS je pobuda, ki jo že več let zagovarja Paolo De Luca, v zadnjih mesecih dobila nov zagon — tudi zaradi sprememb, ki so začele veljati 1. januarja 2026, ko je v Italiji uvedeno plačljivo reševanje v primerih očitne neprevidnosti (nepoškodovanosti).
A razprava je veliko širša: dotika se identitete gorskega reševanja, financiranja, učinkovitosti in prihodnosti prostovoljstva v gorah.

Kaj predlaga Paolo De Luca?
De Luca, gorski vodnik in učitelj smučanja iz Pietracamele, zagovarja model, v katerem bi: gorsko reševanje izvajali profesionalni državni organi (Gorska enota finančne straže SAGF, specialne enote gasilcev SAF, karabinjerji, policija, vojska), helikoptersko reševanje bi bilo državno in ne zasebno, prostovoljci CAI ne bi več koordinirali državnih enot, sistem bi tako postal cenejši, bolj pregleden in bolj enoten.
Njegov argument je preprost (a zelo zgovoren): »V nobenem drugem sektorju prostovoljci ne koordinirajo državnih sil.«
Poudarja tudi, da so profesionalne enote: stalno operativne, hitrejše pri odzivu, opremljene z lastnimi letalskimi in terenskimi sredstvi, usposobljene za policijsko‑preiskovalne postopke, ki so potrebni pri nesrečah z morebitnimi kazenskimi elementi.

Zakaj je tema občutljiva?
Italijanski portal Sherpa opozarja, da je prostovoljstvo v Italiji globoko zakoreninjeno. CNSAS je leta 2024 izvedel 12.063 intervencij in pomagal 11.789 ljudem — številke, ki kažejo na izjemno razvejan sistem, ki deluje predvsem zaradi prostovoljcev.
Zato uredništvo poudarja, da razprava ne sme biti ideološka, temveč strokovna: brez »miopih (kratkovidnih) obramb posameznih struktur«, a tudi brez hitrih, vnaprej pripravljenih rešitev.

Helikopt(e)rsko reševanje: najdražji del sistema
De Luca opozarja, da je helikoptersko reševanje v Italiji: skoraj povsod zasebno, izjemno drago, pogosto neenotno med regijami, v nekaterih regijah (npr. Abruzzo) neusposobljeno za nočne lete.
Predlaga, da bi helikoptersko reševanje prevzeli državni letalski oddelki, kar bi po njegovem: zmanjšalo stroške, poenotilo postopke, izboljšalo odzivnost.

Evropski kontekst: tudi Francija razmišlja o spremembah
Francoska Gendarmerie že zdaj izvaja profesionalno gorsko reševanje, a tudi tam razmišljajo o delni uvedbi plačljivega reševanja za primere neprevidnosti — po italijanskem vzoru.
To kaže, da se evropske države soočajo s podobnimi izzivi: rast števila intervencij, večja obremenitev sistema, večja pričakovanja uporabnikov, vprašanje financiranja.

Slovenska perspektiva: profesionalizacija? Ne — modernizacija. Ne — širjenje prostovoljnih kapacitet. Da!
V Sloveniji, kjer je bila pred slabimi tremi desetletji, ko je bila (tudi zaradi dovoljene medijske odprtosti) še vsaj nekakšna oblika demokracije, zelo živahna razprava, kam naj gre gorsko reševanje (ob osamosvojitvi pa sta vojska in policija z gorskimi enotami hoteli prevzeti zadeve). To je ostalo prostovoljno, v načelu — zadaj pa je seveda vse več plačanih struktur, ki skrbijo za »red,« da gorsko reševanje prostovoljno, a »izjemno profesionalno« (?). V zadnjih letih so tudi precej dvignili normativno število, po katerem se vršijo izplačila, … Zadeva je dokaj enostavna. Ocena celotnih stroškov in primerjava s plačili bi seveda prikazala podatke, koliko stane prostovoljno in koliko profesionalno. Nekaj povsem drugega pa je kader, ki bi bil pripravljen zadeve opravljati profesionalno. Ker lahko vidimo, da so plače v primerih profesionalnih javnih poklicev (gasilcev, operaterjev uprave, itd.) razmeroma majhne, je sistem skoraj nemogoče spremeniti, saj ni ljudi (gorski reševalci prihajajo sedaj skorajda izključno iz mestnih okolij), ki bi iskali službe, …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja