Muzej premičnih varoval Stéphana Pennequina – Zadeva, ki obstaja samo zato, ker nekdo obožuje premična varovala
V (Slovencem znanem) Ajacciu na Korziki, daleč od velikih sten Alp ali britanskih gritstone klasik, stoji eden najbolj nenavadnih plezalnih muzejev na svetu: Nuts Museum, osebna zbirka francoskega fotografa in zbiratelja Stéphana Pennequina.
Pennequin je že od začetka 80-ih let predan zbiratelj premičnih varoval – od prvih improviziranih britanskih strojnih matic do najnaprednejših camov, prototipov in eksperimentalnih naprav, ki jih večina plezalcev nikoli ni videla v živo. Njegova zbirka je tako obsežna, da se je sam pošalil: »Velizka potovalna torba je premajhna, polpriklopnik pa prevelik.«
Od fotografije do zbirateljstva: kako nastane muzej, ki ga nihče ne načrtuje
Stéphane Pennequin je več let delal kot fotograf v Ajacciu, a ga je življenje počasi odmaknilo od aktivnega plezanja. Namesto da bi opustil strast, jo je preusmeril: začel je zbirati opremo, ki ga je navduševala že kot najstnika.
Njegovi prvi »vzponi« so bili drevesni vrhovi v Normandiji, kasneje pa je v 80. letih začel plezati v Korziki – ravno v času, ko so se v Evropi pojavili prvi Friends.
Za Pennequina so premična varovala postala popolna kombinacija: ljubezni do plezanja, občutka za estetiko, spoštovanja do zgodovine in filozofije clean climbing.
Kaj je v Nuts Museum?
Zbirka je izjemna, morda največja na svetu. Med najdragocenejšimi kosi so:
Acorn – prvi komercialni zatič (John Brailsford, 1961),
Friend prototip – original Ray Jardine,
Cam Nuts – prototipi Grega Lowea,
Plugs – leseni zatiči Davida Rearicka (1973),
Samson – eksperimentalni cam iz kompozitnih materialov,
prototipi Metolius Supercams, Trango MaxCams, Omega Pacific Link Cams, Totem MP Cams,
redki modeli iz Avstralije, Rusije, Koreje, ZDA, Španije, Švice, Italije, Francije …
Pennequin je zbirko opisal kot: »Nisem lastnik, sem le kustos predmetov, ki so mi bili zaupani.«
Zgodovinar, ki piše zgodbe o opremi
Pennequin ni le zbiratelj, temveč tudi pisec. Njegovi članki Nuts’ Story: 2001 a Nut Odyssey (High Mountain Sports, 2001) in Nuts’ Story: Clockwork Friends (2003) so med najcelovitejšimi zgodovinskimi pregledi razvoja plezalnih varoval.
Sodeloval je z legendami britanskega plezanja: Joe Brown, Mark Vallance (Wild Country), Denny Moorhouse & Shirley Smith (Clog), Hugh Banner (HB), Fred Hall (DMM), Tony Howard (Troll).
Obiski njihovih delavnic so bili zanj »največja nagrada za vztrajnost«.
Kaj še išče?
Čeprav ima zbirko, ki bi lahko opremila celoten Stanage ali El Capitan, mu (najbrž) še vedno manjkajo nekateri »sveti grali«: Acorn – medium & large (najredkejši modeli), MOAC št. 4, Scottie – prvi znani stopper (George Dwyer, 1946), zgodnji prototipi camov, ki so obstajali le v nekaj primerkih. Pa najbrž »štajerski metulji«. Ste jih opazili v zbirkah?
Zakaj je Nuts Museum pomemben?
Ker ohranja zgodovino, ki bi sicer izginila. Ker prikazuje razvoj plezalne opreme kot kulturni fenomen. Ker nas spomni, da je trad climbing več kot tehnika – je filozofija, estetika, zgodba.
In ker je neverjetno, da nekdo na Korziki hrani celotno evolucijo varoval, od improviziranih matic do najnaprednejših »camov«.
Danes: muzej živi na Instagramu
Pennequin je načrtoval knjigo, a se je odločil, da bo zgodbe raje delil sproti. Instagram mu omogoča: objavljanje fotografij, pripovedovanje zgodb, popravljanje napak, dodajanje novih kosov, brez pritiska založništva.
Nuts Museum je tako postal digitalni muzej, odprt vsem, ki jih zanima zgodovina plezalne opreme. Tak muzje je zgled za tiste »pooblaščene«, ki prav po gorenjsko kopičijo zadeve na kletnih policah in vsake toliko naročijo smetarski kontejner …
