Prusikov vozel: klasika, ki včasih (preveč z)drsi, včasih pa prime premočno — Verjetno je to najbolj znan simetrični torni vozel v alpinizmu in plezanju
Čeprav ga danes pogosto nadomeščajo mehanske naprave, ostaja prusik eden najpomembnejših vozlov v alpinizmu — predvsem pri samovarovanju med spustom, pri vzpenjanju po vrvi in včasih še pri reševanju iz ledeniških razpok.
Prusik je simetričen vrvni vozel, ki ga naredimo (vpletemo) z mehko pomožno vrvico (5–6 mm, nekoč so najboljše delali kar v Vrvarni), ovito dva- ali trikrat okoli glavne vrvi. Ko je razbremenjen, drsi; ko je obremenjen, blokira.
Prav ta lastnost pa lahko postane težava: včasih zablokira tako močno, da ga je težko ali skoraj nemogoče sprostiti.
Zakaj se to zgodi?
– sodobne vrvi so tanjše (8,2–10,5 mm),
– neustrezna debelina pomožne vrvice,
– stara, trda (pomožna) vrvica,
– premočan poteg, ki povzroči trenje in segrevanje,
– prusik, ki ga plezalec ne vodi z roko in se sam zategne.
Gorski vodnik Claude-Alain Gailland opozarja, da je izbira prave vrvice ključna — najbolje je, da se plezalec pred turo posvetuje v specializirani trgovini.
Kaj storiti, ko prusik zablokira?
Če je mogoče, se poskušamo opreti na skalo ali polico in delno razbremeniti vozel.
Če ni opore, je rešitev: namestiti drugi prusik pod prvim, s čimer razbremenimo zgornji vozel in ga lahko varno sprostimo.
Danes lahko plezalci uporabijo tudi mehanske »kleme« (npr. Tibloc), ki so hitrejše in enostavnejše.
Kljub temu ostaja prusik nepogrešljiv: vrvica je lahka, vsestranska in uporabna tudi za samovarovanje na grebenu in pri vrvni ograji, z njim si pomagamo pri improviziranih škripcih ali sidriščih in ne navsezadnje, naredimo (pozabljeno) stopno zanko.
Kdo je bil Karl Prusik (odvisno od države in konteksta se piše z enim ali dvema s)?
Karl Prusik (1896–1961) je bil avstrijski alpinist, vodnik in dvakratni predsednik Österreichischer Alpenklub. V alpinizmu je znan predvsem kot izumitelj prusikovega vozla, ki ga je prvič opisal leta 1931.
Njegov prispevek alpinizmu pomeni več kot 70 prvenstvenih vzponov in smeri, vodilne funkcije v avstrijskih alpinističnih organizacijah, po njem je poimenovan Prusik Peak v Washingtonu (ZDA),
v slovenskih Alpah (Triglavska severna stena Prusik—Szalay, leta 1929) obstaja smer, poimenovana po Prusiku in Romanu Szalayu.
Temnejši zgodovinski kontekst
Po anšlusu je bil Prusik podpornik nacističnega Deutscher Alpenverein, v drugi svetovni vojni je služil v Wehrmachtu, bil povišan in odlikovan. Po vojni je znova deloval v avstrijskem alpinizmu.
Prusikov vozel ostaja osnovno znanje vsakega alpinista: preprost, lahek, zanesljiv — a zahteven, če ga ne uporabljamo pravilno. Razumevanje njegove zgodovine in omejitev je del širše alpinistične kulture, ki jo je sooblikoval človek, po katerem vozel nosi ime.
