Ljubljančan, ki je postal velikan evropskega alpinizma – 120 let od prvega alpinističnega vzpona v Steni
(1867–1950)
Karl Ludwig Domenigg, rojen 2. junija 1867 v Ljubljani, je bil eden najpomembnejših alpinistov svoje generacije — človek, ki je v sedmih desetletjih delovanja opravil okoli 5.000 tur, sodeloval pri 53 prvenstvenih alpinističnih smereh in 99 prvih pristopih na vrhove, predvsem v Dolomitih in Vzhodnih Alpah. Umrl je na svoj rojstni dan, 2. junija 1950, v Salzburgu.
Čeprav ni bil član Kranjske sekcije in se ni izrekal kot Slovenec, je bil rojen Ljubljančan, v gorništvo pa ga je uvedla prav njegova mati Emilija Domenigg, rojena Schmiedl. Že kot devetletnik je z njo stal na Malem Triglavu, medtem ko je ona opravila vzpon na glavni vrh — dogodek, ki je bil v Ljubljani deležen celo slavnostnega sprejema.
Življenje med Ljubljano, Avstrijo, Tirolsko in Južno Tirolsko
Domenigg je odraščal v Gradcu, kjer je obiskoval gimnazijo. Njegova poklicna pot je bila raznolika:
1887–1895: tajnik Štajerskega turističnega društva in urednik Tagesposta v Gradcu.
1896–1904: direktor zdravilišča v Griesu pri Bolzanu; hkrati urednik Bozner Zeitunga.
1905–1913: višji tajnik turističnega združenja Dunaj–Spodnja Avstrija.
1913–1929: vrnitev v Bolzano kot direktor term in prometa; med prvo svetovno vojno vodja tirolskega vojnega oskrbovalnega urada.
1923: pridobi italijansko državljanstvo.
1929: kot zadnji »avstrijski« uradnik zapusti službo v Južni Tirolski in se preseli v Salzburg.
1931–1934: zaposlen na deželnem prometnem uradu v Salzburgu.
1945–1948: po razpustitvi nemškega planinskega kluba vodi likvidacijski odbor za Salzburg.
1948: ponovno pridobi avstrijsko državljanstvo.
Bil je tudi novinar, urednik, turistični funkcionar in eden ključnih organizatorjev zgodnjega alpskega turizma.
Alpinistična kariera: 5.000 gorskih tur in pionirske smeri
Domenigg je bil izjemno dejaven alpinist, znan po vztrajnosti, tehnični spretnosti in širokem razponu delovanja. Njegovi najpomembnejši dosežki vključujejo:
Croda dei Toni (Glanvellturm) – 1896,
Dito di Dio – 1897,
severna stena Pisciadù – 1902,
severna stena Punta Santner – 1904,
severna stena Cima di Val di Roda,
severna stena Triglava – njegov najpomembnejši vzpon, opravljen v slabih razmerah.
Prva smučarska vzpona: Großvenediger (1900) in Wandspitze v Zillertalu (1904).
Štiriletno raziskovanje neobiskanih Alp Clautane.
Obsežno delovanje v Dolomitih Južne Tirolske in na Hochschwabu.
Njegov opus je bil tako velik, da je že za časa življenja veljal za enega najplodovitejših alpinistov (tedanje) Avstrije.
Nemška smer v Triglavski severni steni (1906) – Njegov spomenik
10. julija 1906 je Domenigg skupaj s Franzem Königom in Hansom Reinlom opravil prvenstveni (alpinistični) vzpon po Nemški smeri v Triglavski severni steni. Vzpon je trajal 33 ur, v slabem vremenu in z bivakom v steni. Kasnejše polemike o domnevni počasnosti naveze so bile neutemeljene — kot poudarja Debelakova, je šlo za kombinacijo slabih razmer in zahtevnega vodenja, medtem ko sta ponavljalca (Gustav Jahn in Franz Zimmer) preplezala steno z novo varianto (Kratka nemška smer) in ponovila njihovo … Reinlov opis vzpona, objavljen leta 1907, je postal eden najlepših literarnih zapisov o Triglavski steni.
Pisec, urednik, kronist
Domenigg je bil tudi pomemben avtor: pisal je za Österreichische Tourismus-Zeitung, Fremden-Zeitung in Österreichische Alpenpost, izdal je razkošen trijezični album Nell’incanto del roseto (ok. 1900), leta 1949 je objavil avtobiografijo Ein Bergsteigerleben, bil je podpredsednik Avstrijskega turističnega kluba (1903–1904) in član vodstva Avstrijske planinske zveze (1905–1910), leta 1910 je postal častni član Fotografske sekcije Avstrijskega planinskega društva in prejel naziv cesarskega svetnika.
Karl Ludwig Domenigg je bil alpinist evropskega formata, rojen v Ljubljani, a doma v celotnem alpskem svetu.
Njegova zapuščina je razpršena med Dolomite, Hochschwab, Zillertal, Triglav in številne druge gorske skupine, njegova življenjska zgodba pa je preplet alpinizma, novinarstva, turizma in kulturne zgodovine Srednje Evrope.
Njegovih 5.000 »vrhov« in 53 prvenstvenih smeri ostaja eden najizjemnejših opusov v zgodovini alpinizma.
