Zakaj neki bi se plezalci (sploh pa alpinisti) izpostavljali zapadnemu kamenju?
Včasih je dobro, da nas kdo spomni, zakaj sploh plezamo. Ne zaradi ocen, ne zaradi fotografij, ne zaradi primerjav. Ampak zaradi tistega posebnega občutka, ki ga ne najdeš nikjer drugje kot v steni. Pred nekimi 430 mesci je Milenko Arnejšek – Prle zapisal kratek, a izjemno natančen kontrast med plezanjem v gorah in plezanjem v telovadnici. Njegove besede so danes še bolj aktualne.
Plezanje v gorah je svet, kjer se plezalec drži za majave oprimke, stopa na vegaste stope, zabija kline, zatika zatiče, vpenja vponke. Kjer mu ves čas grozi, da bo varovanje iz poči izpadlo in bo poletel na gredino, kjer ga čakajo roglji. Kjer je skala blatna, kamenje pada, vreme spreminja načrte, nahrbtnik pa je stalni spremljevalec. Ni udobja, ni glasbe, ni neonskih luči. Je pa sivobela skala, so kamini, poči, zajede, žmule, previsi. In na koncu raztežaja čaka tisto majhno, očarljivo varovališče, ki ga je narava pripravila že davno pred nami.
Ko se dvigneš nad zadnji raztežaj, se svet odpre. Pod tabo se razgrnejo doline, prepad, snežišča, melišča, potoki. Okoli tebe plešejo kavke. Zrak je čist, tišina ima svojo barvo. Na vrhu stisneš roko prijatelju in veš, zakaj si tam.
Prle je ta občutek primerjal s telovadnico: z neonskimi lučmi, vrečko magnezija, smrdečimi nogavicami, glasbo iz scefranega zvočnika in betonom, ki te obdaja z vseh strani. Ko je nekega dne tam gledal obraze pod sabo – »a bo zlezu?« – si je rekel: »Prle, nikoli več.« A hkrati je čestital vsem, ki se borijo s 15 in več metrskim kolosom iz plastike, lesa, betona in bogsigavedi česa, da bi dokazali, kako so boljši.
In prav v tem kontrastu je bistvo uvodnika: plezanje v gorah ni tekmovanje. Ni dokazovanje. Ni rutina. Je odnos. Je prostor, kjer se človek sreča z naravo in sam s sabo.
Zato se alpinisti izpostavljajo zapadnemu kamenju. Zato stopajo na vegaste stope. Zato nekaj vleče v sivobelo skalo, kjer ni neonskih luči, a je vse, kar potrebujejo ta neverjetni homoscalarius.
V gorah se ne išče aplavza. Išče se občutek, ki ga drugje ni. In dokler bo ta občutek živel, bo živel tudi alpinizem. Športniki pa le uživajte v pozlačenih dvoranah …
NOVOSTI OD TAM
Nova smer na Siula Grande – Via Gamma
V perujskem pogorju Cordillera Huayhuash je med 9. in 12. julijem 2026 nastala nova, izrazito moderna alpska linija. Italijanska trojica Mattia Sandionigi, Pietro Saggiante in Sandro Maranetto je na vzhodnem stebru Siula Grande splezala smer, ki po njihovih besedah predstavlja »logično, čisto in skladno linijo« v eni najlepših sten Andov.
Ekipa je preplezala 13 raztežajev, skupaj več kot 700 metrov plezanja, v kombinaciji zahtevne skale in ledu: – 6c+ obvezno, – AI5, – izrazito alpski slog, brez predhodnih fiksnih vrvi.
Po izstopu iz tehničnih težav so se morali ustaviti tik pod vrhom stebra. Prvotni cilj – nadaljevanje do vrha Siula Grande – je preprečila prevelika količina svežega snega, ki je močno povečala objektivno nevarnost. Kljub temu so alpinisti izpolnili glavni namen odprave: odprli so smer, ki sledi naravni logiki stene in spoštuje njeno strukturo.
»Siamo molto felici di essere riusciti ad aprire questa nuova linea… Siamo contenti di essere comunque riusciti a portare a termine il nostro obiettivo principale, tracciando una via logica e coerente con questa magnifica parete: la Via Gamma.«
Njihova izjava odraža zadovoljstvo, ki ga prinese prvenstvena linija v odročnem, zahtevnem pogorju, kjer je vreme pogosto odločilni faktor.
Siula Grande je gora, ki nosi težo zgodovine – od Simpsonovega in Yatesovega dramatičnega vzpona leta 1985 do sodobnih poskusov v alpskem slogu. Vzhodni steber je bil doslej manj obiskan, predvsem zaradi kombinacije: – strme skale, – izpostavljenih snežnih polj, – nepredvidljivega vremena, – logistične zahtevnosti dostopa.
Nova smer Via Gamma se tako pridružuje redkim, a pomembnim sodobnim vzponom v Huayhuashu, kjer se alpinisti še vedno srečujejo z razmerami, ki zahtevajo popolno predanost in izkušnje.
Sandionigi, Saggiante in Maranetto so pokazali vztrajnost, tehnično znanje in ekipni duh, ki ga zahteva takšna stena. Njihova odprava je primer sodobnega alpskega pristopa v visokih Andih – lahka, hitra, osredotočena na linijo in izkušnjo.
Ekipa bo objavila podrobnejše tehnične informacije o smeri, razmerah in logistiki vzpona, kar bo dragocen prispevek za vse, ki spremljajo razvoj sodobnega alpinizma v Južni Ameriki.
Nova smer Pizzeria Setsass v JZ steni Setsassa
Dolomiti so v poletnih mesecih pogosto preglasni: motorji, superšportniki, kolone na prelazih, parkirišča, ki rastejo kot gobe, in plezališča, kjer je treba za mir izbirati »nenavadne ure«, kot pravi vodnik Marcello Cominetti. Prav zato je nastala nova smer Pizzeria Setsass – kot odgovor na hrup, gnečo in iskanje kotička, kjer je še mogoče plezati v tišini.
Cominetti in njegov prijatelj Fabiano Ardigo, Brazilec z izrazito italijanskimi koreninami, sta se odločila za dan »izven običajnih krogov«, a ne predaleč od doma. Živita tik pod Passo Falzarego, kjer je plezalnih smeri nešteto, a mnoge so danes preobremenjene. Zato sta se odpravila na jugozahodni del Setsassa, na dolgo, razčlenjeno steno Montagna della Corte, kjer je plezalnih linij malo – in miru veliko.
Smer poteka po prvem stolpu, ki se ga doseže po stezah 24 in 23, in se začne pri izraziti, navpični poči – naravni vabi, ki jo je težko spregledati.
Značilnosti smeri: večraztežajna smer v dobri dolomitski skali, kombinacija dobrih klinov (nekateri označeni s trakci) in 10 mm svedrovcev, možnost dodatne zaščite z majhnimi metulji (predvsem v drugem, lažjem raztežaju), nekaj dolomitskega drobirja na policah, ki zahteva pozornost, možnost sestopa: – v dvojni vrvi (70 m ali dve polovički), – peš proti severu po poti Setsass, – ali po kratkem, a manj udobnem žlebu.
Če imate s seboj čevlje za dostop, lahko nadaljujete do vrha Setsassa, ki je čudovit razglednik in presenetljivo malo obiskan.
Ime Pizzeria Setsass je nastalo iz simpatičnega poklona: Cominetti je navdih našel pri Renatu Roilu, lastniku istoimenske pizzerije v Arabbi – lokala »stare šole«, kjer se preprostost sreča z izjemno kakovostjo. Kot pravi: »Provare per credere, magari dopo la nostra vietta.« Preizkusite sami, morda po vzponu …
Nova smer v Skalnem gorovju: Solar Circus (5.11– R, 415 m, TD)
Ameriška plezalca Gavin McNamara in Greg Barrett sta na izrazitem opornem stebru levo od klasične ledne smeri Polar Circus preplezala novo linijo, ki sta jo poimenovala Solar Circus.
Smer zahteva: natančno plezanje v strmih kotih, občutljivo gibanje po mestoma krušljivem terenu, visoko psihično pripravljenost, saj je smer mestoma močno runout (ocena R) ter dobro orientacijo v kompleksnem skalnem reliefu nad znamenitim amfiteatrom Polar Circusa.
Ocena 5.11– R in dolžina 415 metrov uvrščata smer v kategorijo TD (très difficile), kar pomeni, da je namenjena izkušenim alpinistom, ki obvladajo tako tehnično plezanje kot tveganje, ki ga prinaša redka možnost varovanja.
McNamara in Barrett sta opisala pristop kot »posebno izkušnjo«, saj sta bila prva, ki sta stopila v te strme, tehnične in na trenutke precej nepredvidljive kote. Plezanje je potekalo nad območjem, ki ga McNamara pozimi opisuje kot »svet, do katerega gojim globoko spoštovanje« — Polar Circus je namreč ena najbolj znamenitih lednih smeri v Skalnem gorovju.
Čeprav je plezanje samo po sebi izjemno, sta plezalca poudarila, da je bil spust skozi zgornji amfiteater morda celo najbolj nepozaben del dneva. Rappeli po strmih, gladkih stenah, ki se končajo v pršcu slapov, so dodali smeri še dodatno dimenzijo divjine in izpostavljenosti.
Podrobnejši opis, skice in razčlembo prvega vzpona je pripravil Gavin McNamara. Najdete ga na njegovi spletni strani— za bralce Alpinističnih novic priporočamo, da si ogledajo (in preberejo) celoten zapis, saj ponuja odličen vpogled v nastanek smeri in razmišljanje naveze.
Ljetna bura (VII, 135 m) – prvenstvena v Rupotini (Kozjak, Hrvaška)
Prva plezala: Martin Cundrič & Vinko Ivanković (23. maj 2026)
Na sektorju Rupotina pod Sv. Jurom na Kozjaku je bila 23. maja preplezana nova večraztežajna smer Ljetna bura, dolga 135 metrov in ocenjena VII (UIAA).
Vstop v smer je med smerema Sunčani in Školski, na desni od Sunčani in na levi od Školski.
Ljetna bura je popolnoma nenavrtana smer. Ni opremljenih sidrišč.
Vsa vmesna varovanja je treba postavljati izključno z odstranljivo opremo.
Sidrišča je treba graditi tradicionalno, z uporabo naravnih razčlemb.
Avtorja poudarjata, da francoske ocene, uporabljene med vzponom, služijo le kot tehnična referenca in ne pomenijo, da je smer opremljena kot športna.
Najzahtevnejši del smeri. V zgornji tretjini je kompaktna plata z izjemno skromnimi možnostmi za varovanje. Plezanje poteka po minimalnih oprimkih, z veliko odvisnosti od trenja, natančnega stopanja in psihične zbranosti. Tehnično približno fr. 6a+–6b, a zaradi pomanjkanja varovanja občutno resnejše od same ocene.
Ker gre za novo smer, avtorja vabita izkušene alpiniste in trad plezalce, da smer ponovijo in prispevajo svoje ocene ter opažanja. Povratne informacije bodo pomagale natančneje določiti težavnost posameznih raztežajev.
Trije tedni, trije člani Alpine Cluba, tri nove smeri v Courmayeurju
Med tritedenskim poletnim srečanjem Alpine Cluba v Courmayeurju je Simon Richardson skupaj z Richardom Nadinom in Micho Rinnom preplezal tri nove alpinistične smeri. Vzponi so potekali na Mont Vert de Greuvetta, Mont Greuvetta in na do tedaj nepreplezani vzhodni steni Dent de Jetoula.
1. Mont Vert de Greuvetta – The Eagle’s Gift (D-, 4b)
Naveza: Simon Richardson & Richard Nadin Lokacija: greben desno od smeri Way of the Ibex
Po dežju sta se v spodnjih raztežajih borila z mokro skalo, a višje na grebenu našla odlično, sončno plezanje z razgledi proti Trioletu. Richard je vodil ključni raztežaj – ravno v trenutku, ko je mimo njiju na višini oči priplaval zlati orel, ki se je ob vrhu pojavil še drugič. Smer sta poimenovala The Eagle’s Gift. Najzahtevnejši del dneva je bil spust po kompleksnem sistemu abzajlov, ki ga je Simon reševal z natančnimi pisnimi opombami o sidriščih.
2. Mont Greuvetta – South-West Spur of P3654m (D, 5c)
Naveza: Simon Richardson & Micha Rinn Lokacija: jugozahodni raz P3654 m
Po nevihti na dostopu sta morala dan počitka porabiti za sušenje opreme. Naslednje jutro je bilo jasno in naveza je preplezala 500‑metrski raz po odličnem rdečem granitu. Spust je potekal po vzhodni veji ledenika Frébouze, nato čez dolgo SSE‑greben nazaj proti koči Gervasutti.
A zvečer je sledil preobrat: oba sta dobila bakterijsko okužbo in bila hudo bolna. To je pomenilo konec prvotnih načrtov in preusmeritev na rezervni cilj.
3. Dent de Jetoula – Zahn der Zeit (D+, 6a)
Naveza: Simon Richardson & Micha Rinn Lokacija: vzhodna stena – do tedaj nepreplezana
Vzhodna stena je vidna že iz kampa, a presenetljivo ni bila nikoli preplezana. Dva poskusa sta se končala že na dostopu. Tretjič sta se kljub opozorilnim znakom (poplavljena reka, brezpotje, nestabilna morena) prebila do bivaka ob 22.00.
Naslednje jutro sta našla skriti sistem zajede, ki je omogočil vstop v steno. Sledila je kombinacija: spodnji strmi del, prehod v kamin, vrnitev na zgornjo steno, serija odličnih raztežajev po hrapavem granitu, izstop na JV greben Jetoule.
Greben je bil bolj zahteven, kot sta pričakovala, a do večera sta stala na južnem vrhu Aiguilles Marbrées, od koder je sledil spust v Vallée Blanche in udobna vožnja s kabinsko žičnico naslednje jutro.
Smer sta poimenovala Zahn der Zeit – Zob časa – in ocenila D+, z vrhunskim zaključnim raztežajem 6a.
VZPONI OD TAM
Alpenliebe (7c) flash/os.
V senčni steni Zahodne Cine sta plezala Urh Primožič in Luka Stražar …
Tabor perspektivnih alpinistov v Ailefroidu
Ecrins, Francija – 10. do 19. julij 2026
Udeleženci: Eva Dana Vidmar, Špela Kešnar, Jakob Mlakar, Katja Mesarič, Urban Bečan, Vid Felicijan, Feliks Matoh Brelih.
Vodji: Urh Primožič in Žiga Oražem.
Urh Primožič o zahtevnih vzponih, močni ekipi in dveh izstopajočih turah v osrčju Écrinsov
Pod okriljem Komisije za alpinizem sta Urh Primožič in Žiga Oražem v juliju vodila teden intenzivnega plezanja v stenah nad dolino Ailefroide, enem ključnih izhodišč za vzpone v masivu Écrins. Tabor je bil namenjen perspektivnim alpinistkam in alpinistom, ki so na teden prišli dobro pripravljeni in motivirani – kar se je odrazilo v številnih zahtevnih vzponih.
Urh v poročilu na svojem matičnem odseku izpostavlja dve turi, ki najbolje ponazarjata raznolikost Écrinsov: – eno veliko severno steno, plezano v alpskem slogu, – in eno tehnično južno steno, kjer pridejo do izraza najvišje proste ocene.
Pic Sans Nom – Directe Cambon–Francou (1000 m)
Severna stena, VII, alpski slog, vzpon v enem dnevu
Écrins so plezalno izjemno raznolik masiv: južne stene so zaradi svedrovcev bolj športne, severne pa ostajajo izrazito klasične, dolge in resne. Med njimi je tudi kilometer dolga severna stena Pic Sans Noma (3913 m), ki sta jo Urh in Feliks Matoh Brelih preplezala v enem samem dnevu – brez bivaka, kar je v tej steni prej izjema kot pravilo.
Start: 02:30, prečenje Glacier Noir v temi
Vstop v steno: 06:00
Prvih 600 m: konstantno težko, do VII, redko varovanje, mokri detajli
Dogodek: padajoče kamenje v zgornjem delu; eden zadene Feliksa in mu zlomi sredinec
Odločitev: zaradi vremena in temnih oblakov ne kličejo pomoči; improvizirana opornica, nadaljevanje proti vrhu
Vrh: 20:00
Sestop: orientacijsko zahteven; noč ju ujame na ledeniku
Koča Pelvoux: 01:30, spanje v zimski sobi
Naslednji dan: sestop do urgence
Vzpon je bil opravljen v čistih razmerah, v alpskem slogu in z izjemno psihično trdnostjo – tako zaradi plezanja kot zaradi nepredvidenih okoliščin.
Aiguille de Sialouze – Unchi Maka (400 m, 7c)
Najzahtevnejša smer južne stene Sialouza
Nekaj dni pozneje sta Urh in Žiga Oražem preplezala Unchi Maka, najtežjo smer v južni steni Aiguille de Sialouze. Prvotni oceni 7c+/8a se je skupnost kasneje približala na 7c, kar potrjujeta tudi Urh in Žiga.
Smer je izrazito raznolika in plezalno zelo kakovostna: tehnične plošče, previsi z dobrimi grifi, poke in jammi, offwidthi, dobro varovanje, čvrsta skala.
Celotno smer, skupaj s spusti po vrvi, sta opravila v šestih urah.
Vzponi udeležencev tabora
11. 7. 2026 – Les Tenailles de Montbrison, L’automne à Pékin, 400 m, 7a (Žiga Oražem, Jakob Mlakar, Urh Primožič)
13. 7. 2026 – Pic Sans Nom, Directe Cambon–Francou, 1000 m, 6b+ (Urh Primožič, Feliks Matoh Brelih)
15. 7. 2026 – La Snoopy v La Snoopy Directe, 250 m, 6b+ (Urban Bečan, Katja Mesarič, Urh Primožič)
17. 7. 2026 – Aiguille de Sialouze, Unchi Maka, 400 m, 7c (Urh Primožič, Žiga Oražem)
… Barre des Écrins – Voie Directe Gamma – 1100 m, VII+ (Žiga Oražem, Jakob Mlakar)
Tabor v Ailefroidu je potrdil, da nova generacija slovenskih alpinistk in alpinistov premore visok nivo znanja, motivacije in samostojnosti. Vzponi, ki so jih opravili, segajo od dolgih klasičnih sten do najtežjih prostih smeri v masivu – in kažejo na široko tehnično in psihološko zrelost.
VZPONI OD TOD
Memorial Celjskih alpinistov– 2026
4. julij 2026
– Igličeva smer, Mala Rinka: (L. Filipič – M.Mavri; D. Žagar – A. Polšak – S. Hedžet)
– Vzhodna smer, Mala Rinka: (M. Jošt – T. Korpnik)
– Direktna v Štajerski Rinki (P. Burger – L. Polšak – R. Janežič)
– Zgornji steber Brane s Šijo (poizkus) (D. Špec – K. Petrovec)
5. julij 2026
– Direktna smer, Mala Rinka (D. Žagar – T. Korpnik – R. Janežič)
– Vzhodna smer, Mala Rinka (P. Burger, A. Ulaga)
– Vzhodna smer, Mala Rinka (M. Es – P. Zotler)
Prvi tabor Vertikalcev na Češki koči (10.–12. julij 2026)
Ravenska Kočna, Jezersko – šest udeležencev, veliko smeri, nekaj nevihte in dobra družba
Od 10. do 12. julija je na Češki koči potekal prvi poletni tabor, ki ga je vreme nekoliko okrnilo, a ne pokvarilo. Od prijavljenih je ostalo šest udeležencev: Tadej Marolt, Tone Šfiligoj, Žak Smrtnik, Andraž Poljanec, Anže Podpeskar in Ana Šenk. Baza tabora je bila Češka koča v Ravenski Kočni.
Petek, 10. 7. – začetek v nevihti
Tabor sta odprla Žak in Tone, ki sta že prvi dan preplezala Grintovčev steber (V/IV, 250 m). V koči sta pričakala Tadeja in Ano, ki sta prvo nevihto vikenda preživela kar v avtu na parkirišču.
Sobota, 11. 7. – dve navezi, dve smeri, ena nevihta
Naveza 1: Tone, Žak, Andraž
Nebo nad žrelom (V(A0), IV, III, 150 m). Vzpon je potekal izmenično. Na sestopu jih je ujela napovedana nevihta – premočeni, a brez zapletov.
Naveza 2: Ana, Tadej
Plava smer (V/IV, 200 m). Po priporočilu oskrbnice sta izbrala njeno prvenstveno smer. Lepo, alpinistično plezanje s platkami in logičnim potekom. Sestop po Fuchsovi, kjer sta zaradi svedrovca preskočila del strmega snežišča. V kočo sta prišla tik pred nevihto, ki je udarila skoraj na minuto natančno ob 14.00.
Popoldne se je taboru pridružil še Anže, večer pa je minil v duhu alpinističnih zgodb, hudomušnosti in »spominov iz prejšnjega tisočletja«, kot pravi Carmen.
Nedelja, 12. 7. – steber, tura in ogled smeri
Naveza 1: Ana, Tadej
Grintovčev steber – da še sama preverita, »kaj je toliko posebnega«. Ana dodaja: naslednjič brez ruzaka – kaminček.
Preostali navezi: Tone, Žak, Andraž, Anže
Plan je bil Kratka nemška, a je bil vstop preveč podrt. Namesto plezanja so opravili turo: Žak na Vratca, ostali trije naprej na Zgornje ravni, kjer so našli vstop v Fritsch–Lindenbach. Ura je bila za resen štart že pozna, zato so se vrnili v kočo. Smer ostaja za naslednjič – ogled pa šteje kot priprava.
Koča je bila v nedeljo precej bolj polna, zato se je ekipa gneči hitro umaknila.
Po nekaj letih spet v Steni …
BILO JE
Pred tremi desetletji …
POVABILA – RAZPIS
Ines Papert vabi: ženske avanture od morja do ledu
Ena najprepoznavnejših alpinistk našega časa, Ines Papert, odpira prijave za serijo edinstvenih ženskih doživetij, zasnovanih od žensk – za ženske. Gre za kombinacijo plezanja, jadranja, gorskega raziskovanja in ledenih izzivov, ki združuje pustolovščino, skupnost in osebno rast.
Jadranje in plezanje na Hrvaškem
Udeleženke bodo jadrale po kristalno čistih vodah in plezale nad morjem, na strmih apnenčastih stenah, ki ponujajo popolno kombinacijo svobode in adrenalina.
Plezanje v Dolomitih
V osrčju italijanskih gora se odvijajo dnevi, posvečeni plezanju po ikoničnih stolpih in prepadnih stenah, kjer se prepletata tehnična zahtevnost in estetska popolnost.
Ledno plezanje v Avstriji
Za tiste, ki iščejo zimsko izkušnjo, Ines pripravlja vodene dni na zamrznjenih slapovih – varno, vodeno in prilagojeno ženskam, ki želijo preizkusiti nekaj novega.
Več kot le potovanje
Papert poudarja, da program ni tekmovanje, temveč prostor za pogum, povezovanje, smeh in nepozabne trenutke. Udeleženke lahko pridejo same ali v družbi prijateljice, mame ali celo babice – cilj je ustvariti skupnost žensk, ki si delijo strast do gibanja, narave in svobode.
»No pressure. No competition. Just adventure, friendship, and freedom.« — Ines Papert
Za koga?
Za vse ženske, ki: iščejo novo življenjsko izkušnjo, želijo plezati, raziskovati ali prvič poskusiti ledno plezanje, cenijo varno, vodeno okolje, si želijo skupnosti in podpore.
Lokacije
Hrvaška – jadranje & plezanje
Dolomiti – skalno plezanje
Avstrija – ledno plezanje
Število mest je omejeno. Papert se zahvaljuje vsem »neverjetnim dekletom«, ki so se dogodkov že udeležile.
Razpis: Ženski letni alpinistični tabor 2026
Komisija za alpinizem PZS razpisuje Ženski letni alpinistični tabor, ki bo potekal od 28. do 30. avgusta 2026 v Kamniško–Savinjskih Alpah, z izhodiščem v Domu Planincev v Logarski dolini. Namen tabora je povezati vse generacije slovenskih alpinistk, omogočiti skupno plezanje, prenos znanja in mentorstvo mlajšim pripravnicam.
Na tabor so vabljene vse registrirane alpinistke ter pripravnice (mlajše morajo plezati v navezi z alpinistko). Prijave potekajo izključno po e‑pošti na naslov alpinizem@pzs.si z geslom Ženski tabor Logarska dolina 2026. Rok prijave: 10. avgust 2026. Prijave morajo biti v PDF formatu, v enem dokumentu, poimenovanem priimek ime.
Pogoji za udeležbo: veljavno članstvo/zavarovanje A pri PZS za leto 2026, registracija v letu 2026, izbor temelji na desetih najboljših skalnih vzponih v obdobju 2023–2026 – komisija si pridržuje pravico do lastne izbire.Število udeleženk je omejeno na okvirno 15.
Tabor bo vodila Urša Kešar, Komisija za alpinizem pa bo poskrbela za organizacijo in krila del stroškov. Kontakt: Urša Kešar (031 740 463) ali alpinizem@pzs.si.
Tabor je zasnovan kot prostor skupnosti, učenja, izmenjave izkušenj in medgeneracijskega sodelovanja. V primeru slabega vremena se bodo cilji prilagodili razmeram ali prestavili.
ID
